Ministrstvo za kulturo ptujsko županjo Nuško Gajšek obtožuje izvajanja pritiskov

O tem, da je ideja o prenovi grajske žitnice za potrebe ureditve arheološkega razstavišča na ministrstvu za kulturo (MK) pod trenutno vlado naletela na gluha ušesa, smo poročali pred kratkim.

"Predlog, da se arheološko razstavišče umesti v grajsko žitnico, je bil predlog strokovnih služb na ministrstvu v mandatu prejšnje vlade, ki je zavzelo stališče, da kulturni evro ne bo namenjen novogradnjam, temveč obnovitvi obstoječega kulturnega fonda. Imeli smo neformalen dogovor, da bo občina pomagala pri sofinanciranju in izvedbi projekta arheološkega razstavišča. Naloga občine bi bila, da pridobi vso projektno dokumentacijo do izdaje gradbenega dovoljenja, nato bi ministrstvo izbralo izvajalca in financiralo obnovo," pojasnjuje ptujska županja Nuška Gajšek. Da bi začela s pridobivanjem dokumentacije, pa bi občina potrebovala soglasje ministrstva, zato so se letos obrnili nanj. A je to po besedah županje žal v mandatu sedanje vlade ali spremenilo stališče ali pa ni dalo take prioritete temu projektu.

Še več, na ministrstvu so dali občini zelo jasno vedeti, kaj si mislijo. "Neusmiljeno pritiskanje na MK, da rešuje eksistenčne in prostorske stiske vaših javnih zavodov kot edino vidno rešitev lastnih problemov, je pač neiznajdljiva ustaljena praksa, na katero ne pristajamo," so namreč marca zapisali v odgovoru, pod katerega se je podpisal vodja Službe za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem Tomaž Kukovica. Ob tem je še dodal, da bi bilo primerno, da bi ustanovitelji muzeja našli lastna sredstva za izgradnjo objekta za predstavitev vrhunskih arheoloških artefaktov.

Očitki o prekoračitvi pooblastil

V istem dopisu je sicer Kukovica županjo podučil tudi, da skladno s pogodbo o upravljanju redno vzdrževanje ptujskega grajskega kompleksa izvaja upravljavec Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (PMPO), medtem ko je za investicijsko vzdrževanje in investicije izključno odgovorno MK. "Žal je v letih 2017-2018 PMPO brez soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in seveda tudi MK posekal drevesa in grmičevje na južni brežini ob gradu in s tem grobo prekoračil svoja pooblastila. Posledica te odločitve sta vidno propadanje opornega zidu in nastajanje dodatne nepotrebne škode na objektu, ki jo bo moralo sanirati MK. Naslednji moment te odločitve je odstranjeno stoletno drevje, ki je last MK in za katerim se je izgubila vsaka sled. Zato bi vas, gospa županja, prosili, da razjasnite dogodke in da pridobljeno premoženjsko korist od prodaje dreves, skupaj z obrestmi, vrnete lastniku - MK," je še zapisal Kukovica in pojasnil, da je s tem na sestanku marca že seznanil tudi direktorja muzeja dr. Aleksandra Lorenčiča.

Les zmleli in darovali za kres

Trditve glede odstranitve dreves in grmičevja na grajskem griču na lastno pest na občini odločno zavračajo. Kot pojasnjuje Gajškova, je muzej za posege pridobil soglasje in mnenja Zavoda RS za varstvo narave in ZVKDS ter je tudi obveščal lastnika, ministrstvo za kulturo. Za posege na občinskem delu kompleksa pa je imela soglasje tudi občina. "Prav tako zavračamo obtožbe, da sta imela Mestna občina Ptuj in PMPO premoženjsko korist od prodaje dreves, saj ta niso bila primerna za prodajo," na očitke še odgovarja Gajškova.

Kot je sicer znano, gre za sečnjo, ki je na Ptuju sprožila burne odzive, pa tudi razvidno iz dokumentacije, ki jo je Gajškova priložila k odgovoru, sečnja na ptujskem grajskem griču nikakor ni potekala v letih 2017-2018, temveč v letih 2015-2016, postopke pa je začel takratni vršilec dolžnosti direktorja muzeja Andrej Brence. Kot je mogoče razbrati iz dokumentacije, so namreč v muzeju ugotavljali, da je bil grajski kompleks, razen osrednje stavbe, desetletja slabo vzdrževan, grič pa zaraščen z večinoma poškodovanim, posušenim in preperelim drevjem, čemur so pritrdili tudi strokovnjaki ZVKDS in zavoda za varstvo narave. Zarastje naj bi škodovalo temeljem stavb, stenam, fasadam, obzidju in oknom, predvsem severni in južni strani grajskega kompleksa. Poškodovano drevje pa naj bi ponekod predstavljalo tudi nevarnost mimoidočim. Že leta 2014 so po pregledu obzidja v ZVKDS ugotovili tudi, da je bilo stanje obzidja in stolpov zelo slabo, zaradi česar je bila nujno potrebna obnova.

Odstranjevanje zarastja je opravilo podjetje Marijan Maher, ki mu je zaradi znižanja cene storitve pripadla lesna biomasa, ta pa po navedbah v dokumentaciji naj ne bi bila primerna za prodajo oziroma predelavo in jo je izvajalec zmlel. Manjšo količino vejevja in grmovnic pa so podarili za ptujski prvomajski kres.