Hojka Berlič
Ptujski mestni svetniki so na današnji seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki je za 618 tisoč evrov višji od sprejetega decembra. Za toliko so višji tudi načrtovani odhodki, zdaj znašajo 35,2 milijona evrov. Načrtovane prihodke so z rebalansom zvišali za dobrih 581 tisoč evrov in so nekaj več kot 29,6 milijona evrov. Ob tem se bo občina zaradi stanja sredstev na računih iz preteklega leta morala po rebalansu zadolžiti za milijon manj, za 4,5 milijona evrov. "Glavnina sprememb gre na račun epidemije. Zato, da bomo delno ali pa vsaj z nekim manjšim korakom stopili naproti gospodarstvu," je poudarila ptujska županja Nuška Gajšek. Občina je tako zaradi epidemije znižala načrtovane prihodke, najbolj, za 175 tisoč evrov, od komunalnega prispevka. Za 149 tisoč evrov manj bo prihodka od turistične takse, za 36.500 evrov manj prihodkov od najemnin za poslovne prostore, iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo bodo prihodki manjši za 42 tisoč evrov. A po drugi strani občina pričakuje za 739 tisoč evrov povečanja prihodkov iz naslova dohodnine, kar je posledica zvišane povprečnine.
Vendarle naprej z EPK
Ptujski mestni svetniki so se po dolgi razpravi vendarle odločili, da ptujska občina kljub vsemu nadaljuje postopek kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025. Program v prijavni knjigi v drugem krogu izbirnega postopka naj bi bil zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, med drugim tudi zaradi sedanjih in pričakovanih nadaljnjih ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 ter posledične gospodarske in socialne krize, vsebinsko in finančno prilagojen novim okoliščinam. Kot so na občini med drugim zapisali v obrazložitvi sklepa, namreč "Republika Slovenija v času razpisane kandidature ni jasno opredelila svoje vloge in podpore projektu, ne s finančnimi viri in ne z drugimi resursi". Pa tudi preostalih 19 občin partnerk v projektu skupne kandidature, ki so lani decembra podpisale dogovor, ni dalo zaveze, da bodo projekt finančno podprle.
Šport in kultura gospodarstvu
V rebalansu proračuna pa sta tudi dve novi postavki, ena za plačila, ki jih bo vrtcu namesto staršev zagotovila občina, v znesku dobrih 276 tisoč evrov, ki jih bo občini predvidoma povrnilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Druga postavka, v višini 50 tisoč evrov, pa je namenjena blažitvi epidemije za gospodarstvo, za kar bo občina objavila javni razpis. Zato, pojasnjuje Gajškova, tudi znižanja, po 25 tisoč evrov športu in kulturi, pri razpisih: "Dejstvo je, da različna društva in klubi v teh mesecih niso smeli delovati in je bilo, zaradi vseh omejitev, ki še vedno veljajo, njihovo delovanje bistveno zmanjšano. Zato smo skupaj, tudi z deležniki iz kulture in športa, ocenili, da to ne bo posegalo v njihov zmožnost delovanja, in rekli, da smo tokrat solidarnost obrnili. Upamo pa, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo in se postavilo na noge, zato da bodo znova lahko, tako kot že velikokrat v preteklosti, pomagali prav tem, ko so jih potrebovali, v obliki različnih sponzorjev in donatorjev." Na občini sicer ocenjujejo, da jim je epidemija povzročila okoli 350 tisoč evrov stroškov, ki v tem letu verjetno ne bodo sanirani.
Komisija za tržnico
Ob sprejetju rebalansa proračuna pa je kar sedem strank in list ptujskega mestnega sveta na vodstvo občine naslovilo tudi pobudo za ustanovitev Komisije za revizijo in pregled razlogov za občutno podražitev ter netransparentno obnovo mestne tržnice Ptuj. Kot pojasnjuje prvopodpisani nosilec liste Andrej Čuš, so se za ta korak odločili zdaj, ker upajo, da se z rebalansom proračuna za leto 2020 zapira tudi ta investicija, pa tudi zaradi vse večjega števila vprašanj občank in občanov. Podpisane svetniške skupine, poleg Liste Andreja Čuša še Lista dr. Štefana Čelana, DeSUS, NSi, Lista Ptuj je naš, Levica in SD so ob tem izrazile pričakovanje, da bi lahko komisijo ustanovili že na junijski seji, če ne, pa na naslednji, septembrski, ko prav tako v plačilo zapadejo še zadnji računi za omenjeni projekt. "S sprva predvidenih 2,5 milijona evrov, kot je bil projekt ocenjen v DIIP-u jeseni 2016, je njegova vrednost ob zaključku projekta kar 6,2 milijona evrov, in to ob predpostavki, da se niso izvedla vsa dela, ki so bila predvidena. Prepričani smo, da je treba raziskati vse dvome in vprašanja ter ugotoviti, ali lahko katera sredstva pridobimo tudi nazaj," so med drugim zapisali v pobudi, pod katero se je podpisalo skupno kar 22 članov mestnega sveta od 29. "Ustanovitev komisije je tudi v interesu javnosti, saj se svetniki na terenu soočamo z vse več kritikami na račun omenjenega projekta. Ne smemo dovoliti, da se težave pomete pod preprogo," so še zapisali pobudniki.
