Slavica Pičerko Peklar
Da je EPK lahko pozitivna zgodba, a mladi na Ptuju, ki se je resno lotil priprav na kandidaturo za EPK 2025, ne vedo, kaj se od njih pričakuje, je bilo razumeti Boštjana Lukmana, predsednika Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj. Podpredsednik Kluba ptujskih študentov je dodal, da si študentje ob obilici študijskih obveznosti, ki se jim pogosto pridruži potreba po delu, prostovoljnega dela preprosto ne morejo privoščiti, in ponovno poudaril potrebo po tem, da EPK odpre karierne možnosti za mlade.
Štejeta drznost in ambicioznost
Posvet z naslovom Mladi za EPK - EPK za mlade je organizirala Pisarna Ptuj EPK 2025 v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov, Centrom interesnih dejavnosti in Društvom CET Platforma. Razprava pa je pokazala, da se tako organizacije, ki delujejo na področju mladinskega sektorja, kot mladi ustvarjalci in uporabniki ptujske kulturne scene soočajo s številnimi težavami od pomanjkanja prostorov in pogojev za delo do nezanimanja mladih za udejstvovanje v družbenem in kulturnem dogajanju.
EPK in že sam proces kandidature pa se kaže kot priložnost, da mladi izvedejo svoje projekte in ob tem profesionalizirajo svoje delo. Martina Magdič, koordinatorka kandidature Ptuja za EPK, je poudarila, da je aktivno vključevanje mladih v proces priprave in izvedbe EPK ena od prioritet kandidature, in pozvala k aktivnemu sodelovanju in podajanju idej, za katere vidijo možnost, da bi jih v EPK lahko uresničili: "Bodite drzni in ambiciozni." Branka Bezeljak, mentorica Teatra III, je prepričana, da je delovanje v kulturnih društvih s stoletno tradicijo in so združena v zvezo, ki zastopa skupne interese, še danes uspešen model za vključevanje mladih v kulturno delovanje: "Kulturna društva so bila zmeraj kovnica najbolj alternativne kulture in mi smo še danes nadvse aktivni, na primer v okviru Teatra III. Pri tem je zelo pomembno prenašanje znanj in izkušenj na generacije za nami, najboljši način je mentorstvo, ki smo ga nekoč brez težav izvajali tudi prostovoljno. Sama sem si to lahko privoščila, saj sem imela zagotovljeno delo, vem, da je danes to pogosto nemogoče, zato bi bilo smiselno razmišljati o profesionalizaciji mentorstva znotraj ljubiteljske kulture." O možnostih vključevanja mladih v (prostovoljno) delo je spregovorila Polona Toplak iz društva Ars Vitae, ki deluje na področju socialnega varstva ranljivih skupin: "Pri našem delu ni pomembno le to, kaj damo našim uporabnikom, temveč tudi to, kaj s svojim delom pridobijo prostovoljci. Tačas jih z nami sodeluje kakih 70, mi pa danes zaposlujemo dvanajst ljudi, ki so bili najprej prostovoljci, kar kaže, da je tudi to pot do delovnega mesta."
Dvajset občin z več kot sto tisoč prebivalci podpira ptujsko kandidaturo za EPK
Vabijo dvoriščne zgodbe
Udeleženci posveta so kot poseben izziv izpostavili tudi nagovarjanje mladega občinstva, razloge za nastalo stanje in možnosti za njihovo aktivacijo. Slišati je bilo, da na Ptuju že deset let ni alternativne scene, Magdičeva je pri tem poudarila, da to ni le težava Ptuja in tukajšnjih mladih, temveč težava kulture nasploh: "Mi ne želimo sami pisati programov EPK, temveč želimo, da projekte predlagate tudi vi, mladi. S sodelovanjem v EPK se boste veliko naučili, si dvignili kompetence in morda ustvarili tudi karierne priložnosti. Naša želja in cilj je, da boste od EPK lahko živeli, ne le uživali v njem." Posvet Mladi za EPK - EPK za mlade je odprl številna vprašanja, postregel pa tudi s precej odgovori. Mladi pogrešajo nekdanjo Kolnkišto, a kot kaže, bo mesto v prihodnje vendarle poskrbelo za obnovo Stare steklarske delavnice. V razpravi, ki je potekala prav v njej, torej v prostorih, ki so jih mladi in manj mladi pred 22 leti preprosto zasedli, potem ko so se do prostorov na podoben način dokopali v primeru kluba mladih in nekaj let zasedali prostore pod gledališčem, je Lucija Sevšek iz Kluba ptujskih študentov spraševala, kaj se od mladih pravzaprav pričakuje: "Jaz sem se v vsej tej razpravi o prostovoljstvu kar malo izgubila. Mi, ki smo tačas aktivni v klubu študentov, bomo, vsaj upamo, čez šest let že končali študij in delali. Gre za nadgrajevanje tega, kar že počnemo? Dejstvo je, da smo mladi vse manj javno aktivni. Nekateri nam očitajo, da nas ni nikjer videti, a morda je odgovor v tem, da nas formalno dogajanje ne pritegne, so pa tako med nami taki, ki pišejo dvoriščne zgodbe. Se dogaja, a kot da nekateri tega niti nočejo videti."
