Kdo bi kupil 500 ton grozdja?

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
10.05.2019 16:13

Kmetijska zadruga Ptuj, ki ima tisoč članov in sto zaposlenih, letno ustvari okoli 45 milijonov evrov prometa. Mleko prodajajo dobro. Težave so pri odkupu mesa in grozdja. Vodenje prevzema novi direktor Branko Valenko.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marjan Janžekovič (levo) predaja vajeti KZ Ptuj v roke Branku Valenku.  
Darja Lukman Žunec

Kmetijska zadruga Ptuj je med splošnimi zadrugami ena največjih v državi, po količini odkupa kmetijskih pridelkov in živine je celo rekorderka. V njeni upravi in poslovalnicah dela nekaj čez 100 zaposlenih, članov zadruge je okoli 1000. Kakih 500 jih je zelo dejavnih, ob njih je tudi precej kmetov, s katerimi zadruga zgolj pogodbeno sodeluje pri vzreji in odkupu živine ter organizaciji proizvodnje in odkupa žitaric, poljščin, zelenjave in grozdja. Obseg poslovanja so od leta 2005, ko so imeli promet v višini 18 milijonov evrov, stalno povečevali in zadnja leta se letni promet vrti v vrednosti okoli 45 milijonov evrov. Njihov cilj je, tako direktor Marjan Janžekovič, ustvariti 50 milijonov letnega prometa.

Višanje deleža proizvodnje

Tudi struktura poslovanja se je zelo spremenila. Medtem ko je leta 2005 kar 80 odstotkov njihove dejavnosti bila trgovina in le 20 odstotkov odkup oziroma kmetijska pridelava, sta zdaj ti dve dejavnosti izenačeni.
Ob tem so tudi veliko vlagali, saj so v zadnjih enajstih letih za nakupe, obnove in vzdrževanje objektov namenili več kot pet milijonov evrov. Nazadnje so posodobili odkupno-prodajna centra v Gorišnici in Trnovski vasi. Kot poudarja direktor Janžekovič, so svojo dejavnost širili z nakupom in posodobitvijo oljarne v Framu, prevzeli so dejavnosti zadrug v Koreni, Pesnici in Ormožu. V letu 2006 so ustanovili tudi enoto Zadružna oskrba, ki skrbi za trgovsko dejavnost na področju kmetijstva, kot so repromateriali in fitofarmacevtski pripravki, s čimer sodijo med večje grosiste v državi. Vseskozi so posodabljali tudi svoje enote, na novo so jih zgradili ali obnovili kar trinajst, ob tem temeljito posodobili poslovno stavbo na Zadružnem trgu in stavbo v Krempljevi ulici, ki so jo pridobili v procesu denacionalizacije. Med vsemi temi naložbami je denimo tudi ureditev sončne elektrarne v Markovcih, v kateri s prodajo elektrike zaslužijo približno 50 tisoč evrov letno.

Doseženo zaupanje cenijo

"Dobički v naši dejavnosti sicer niso veliki, a dobro poslujemo in nimamo nobenih neporavnanih obveznosti do zaposlenih ali kmetov in do dobaviteljev. Nadvse pomembno je zaupanje naših članov in pogodbenikov do zadruge, zato se skrbno držimo vseh rokov za plačila. So bili primeri, ko je kmet prodal veliko količino bikov po ugodni ceni drugemu kupcu, a kaj, ko zanje ni dobil plačila. Zato je pomembno, da smo vzpostavili dolgoletno zaupanje, najbolj zvestim pogodbenikom denimo dajemo ugodnosti pri nabavi repromateriala v naših poslovalnicah," o zaupanju kmetov do zadruge pove Janžekovič.
Najbolj je ponosen na povečanje kmetijske dejavnosti oziroma odkupa. Pomemben premik v zadnjih letih je, da so se prihodki, pridobljeni iz trgovske dejavnosti in iz pridelka, izenačili. Janžekovič: "To pomeni, da smo na področju proizvodnje naredili veliko tako pri živinoreji kot poljedelstvu. Medtem ko je bil lani slabši odkup pšenice, smo dosegli rekorden odkup koruze, saj smo je z njiv naših pogodbenikov odpeljali približno 14 tisoč ton." Vseh pridelkov skupaj so lani odkupili kar 22 tisoč ton, med njimi je bilo denimo tudi 1600 ton grozdja.

Ena večjih naložb je bila tudi v Centralno skladišče in hladilnico KZ Ptuj.  
Darja Lukman Žunec

Za grozdje kupca še iščejo

Prav pri grozdju imajo letos zaradi izteka petletne pogodbe KZ Ptuj s kletjo Puklavec Family Winers precej težav. Po pogajanjih so sicer dosegli nadaljevanje odkupa za kakih tisoč ton grozdja, medtem ko za kakih 500 ton grozdja svojih pogodbenikov kupca še iščejo.
"Žal so nekateri starejši vinogradniki obupali in izkrčili svoje vinograde, drugi so si našli kupce, tudi v tujini. Za druge mrzlično iščemo priložnosti. Pričakujemo, da bomo grozdje lahko prodali v katero od bližnjih kleti, čakamo denimo tudi, kaj se bo zgodilo s ptujsko kletjo, za katero je novi lastnik napovedal prodajo."
Zadovoljni so z odkupno ceno mleka, ki ga za svoje kooperante dosega zadruga, slabši so rezultati pri odkupu mesa. Janžekovič pojasni: "Tu se ubadamo s splošnimi slovenskimi problemi. Kljub četrtinski samooskrbi s prašičjim mesom se nam dogaja, da odkupljenih prašičev ne moremo prodati. Vse večji problemi so z govejim mesom. Absurd je, da smo sicer popolnoma samooskrbni, kljub temu pa uvozimo 15 tisoč ton govejega mesa, za katerega smo po aferi s poljskim mesom sicer spoznali, da je lahko zelo vprašljive kakovosti."
Ker se bo dolgoletni direktor zadruge Janžekovič s prvim julijem upokojil, je upravni odbor že izbral novega direktorja. Vodenje zadruge bo prevzel 52-letni Branko Valenko, ki je doslej delal kot vodja marketinga. Janžekovič je prepričan, da gre za "dobro izbiro, saj je Valenko strokovno rasel z zadrugo in ima zanjo tudi primerno vizijo".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta