Haloze: Gostinci in vinarji ciljajo na tujce, ki zdaj drvijo mimo

Ekipa entuziastov, ki je oblikovala blagovno znamko Haloze, dežela tisočerih gričev, se je najprej lotila ponudbe haloške kulinarike in vin. V obliki kulturno-kulinaričnih doživetij so jo predstavili na četrtkovih večerih. Vključilo se je šest gostincev, od ptujskega Ribiča, gostišč Špajza na Bregu pri Majšperku, Svenšek na Selih, Pod goro pri Rogatcu, Majolke v Tržcu, do vinogradniško-turistične kmetije Pungračič v Drenovcu pri Zavrču. Prvič se je v Halozah zgodilo, da so se v skupno zgodbo povezali gostinci, ki so se jim pridružili še vrhunski haloški vinarji pod okriljem vinarske zadruge, kot tudi pridelovalci surovin ter kulturna in umetniška društva. Vse skupaj so strnili v triurni dogodek, kjer so jedi stregli v haloški slovesni opravi z začetka 20. stoletja, ki so ga spremljale zgodbe in plesi folklornih skupin iz Stoperc, Lancove vasi, Dolene, Cirkulan in Makol. Celotno dogajanje je skupno navdušilo kakih 200 obiskovalcev.

Košarica haloških pridelkov

Prvi "poskusni" krog se je odvrtel konec oktobra in zadnji so bili gostitelji v ptujskem gostišču Ribič. Njegov vodja Vlado Pignar je strnil vtise: "Čeprav so nekateri imeli pomisleke o naši vključitvi, smo se odločili za sodelovanje, saj sem prepričan, da je treba sodelovati v taki dobri kulinarični zgodbi. Navsezadnje je Ptuj čisto blizu in naši gostje si želijo spoznati tudi kaj s širšega območja. Za tujce smo pravzaprav vsi na eni skupni točki, in če že pridejo sem, morajo spoznati največ, kar se da."
Zato so z veseljem sodelovali, še pravi Pignar, ki kot dobro plat projekta izpostavi košarico pridelkov in izdelkov s haloškega območja: "Tako točno vemo, kakšno surovino dobimo, in se torej sami ne ukvarjamo posebej z iskanjem. Menim, da gre za izviren projekt, ki ga bo sicer treba še malo zbrusiti in nadgraditi, a v osnovi je to dobra zamisel in prepričan sem, da bomo še sodelovali."

Obiskal je vse

​Milan Jager, upokojeni veterinar s Ptujske Gore, je s partnerico Marjetko obiskal vseh šest večerov: "Ta zadnji, pri Ribiču je bil vrhunec, a tudi vsi ostali so bili odlični. Menim, da je projekt zelo uspel. Lepo, da se je nekdo tega spomnil. Morda bi ekipa razmislila, da je tak triurni program mogoče izpeljati bolj za zaključne družbe, ki si vzamejo čas ob določenih tradicionalnih praznikih ali osebnih praznovanjih. In razviti bi kazalo tudi krajšo različico in del haloškega menija vključiti v ponudbo a la carte v teh gostiščih."
Pobudnik kulinaričnih večerov, gostinec Jani Vuk po prvem krogu: "Želim si, da bi se nam zdaj, ko smo uspeli, pridružili še drugi haloški pridelovalci surovin, predvsem bio in eko izdelkov. Pravzaprav jih vabim k sodelovanju." Pravi, da pripravljajo drugi krog kulinaričnih doživetij: "Prihodnjo sredo bomo v Stopercah skupaj z vrhunskim mojstrom Janezom Bratovžem že pripravljali jedi zanj. Ponosni smo, da smo ga pritegnili in da bo delal z našimi gostinci in uporabljal naše surovine. Morda lahko le namignem, da bo vsebina novega menija povezana s haloškimi gradovi, kot sta denimo Štatenberg in Borl."
​Predvidoma se bo, kot napovedujeta z vodjem projekta Slavkom P. Dobnikom, novi krog haloških večerov pričel v drugi polovici januarja.

​Ključno je vzeti si čas

Majo Glaser Bednik, ki je skrbela za kulturno vsebino večerov in nastope folklornih skupin, je prepričal dober obisk: "Gostje so očitno prepoznali vrednost in pomembnost takšnih večerov in se obenem začeli zavedati, da naša domača tla lahko ponujajo vse tisto, kar imajo veliki. Menim, da smo s to ponudbo dovolj relevantni, izkušeni in imamo vso infrastrukturo, da lahko Haloze predstavimo na res visoki ravni. Moja osebna opazka pa je, da se je tudi na teh večerih pokazalo, kako težko si ljudje vzamejo čas. Preveč smo pod časovnim pritiskom obveznosti, a smo z našimi večeri pokazali, da je ključno vzeti si čas zase in sogovornike."
Cilj skupine je, da dogodek zdaj ponudi slovenskim gostom, ki bi tako bolje spoznali Haloze. Prihodnje leto bodo ponudili haloško zgodbo tudi tujcem, še napoveduje: "Skozi Haloze se po avtocesti zdaj vozi veliko tujih izletnikov, ki bi jih s takim programom zvabili, da se ustavijo. Gre za turiste, ki si tak večer lahko privoščijo. Dovolj imamo tudi prenočišč." Poudarja, da ob kulinariki štejejo tudi vrhunska vina in dejstvo, da imamo neokrnjeno naravo in bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino.
Ciljna publika je najprej avstrijski trg in tudi na hrvaškega ne bi smeli pozabiti, še meni. Prednost projekta vidi v tem, da so se ponudniki tod povezali, kar je priložnost tudi za mlado generacijo, da se najde in tukaj tudi ostane. "Želimo si, da bi lokalna in državna politika prepoznali, da je prav v tovrstnem povezovanju naša prednost, in bi naše projekte podprli," sklene.