(FOTO) Ptujčan z jadralnim letalom do nadmorske višine 4353 metrov

"S kolegi jadralci smo že konec lanskega leta, tam okoli božiča, ugotavljali, da se pripravljajo prav posebni vremenski pogoji, ki so naklonjeni posebnim letalnim doživetjem, no, meni so bili vetrovi naklonjeni pred tednom, ko me je, natanko ob 12. uri v zrak potegnil naš izkušeni motorni pilot Branko Muršič. Po dobrih štirih urah letenja sem se vrnil nazaj na letališče v Moškanjce, kjer so me pričakali prijatelji in čestitali ob podvigu, ki smo ga bili vsi veseli," pravi jadralni pilot, ki je v jadralno letalo prvič sedel pri 18 letih, v času študija elektrotehnike letel bolj malo, zadnja leta pa se spet pogosteje odpravi na letališče.

"Težko je tistim, ki ne letijo, opisati, v čem je posebnost mojega tokratnega letenja. Ujel sem, preprosto povedano, ugodne in zelo redke vremenske razmere, ki se ustvarijo, ko dalj časa piha jugozahodni veter oziroma veter zahodnih smeri. Tudi mi, jadralni piloti, te situacije najmanj poznamo, so pa bolj kot za zimski čas značilne za pomlad. Zaradi konstantnega in močnega vetra pride do valovanja zraka na visokih višinah. Z letališča sem najprej poletel proti Padini, kot rečemo našemu najbližjemu griču, ki ga veliko ljudi pozna pod imenom Čoklečeva gora, in sem se na višini 420 metrov odklopil. Ta grič mi je omogočil dvig na potrebno višino nekje okoli 900 metrov, da sem lahko odjadral do Pesniške doline, kjer sem, tam nekje nad Juršinci, ujel vetrni val in letel z njim. To valovanje zraka, ki ga povzroči ugoden veter, omogoča konstantno in mirno dviganje brez turbulenc in tam sem se dvignil na nadmorsko višino 3000 metrov. V drugem delu poleta sem obrnil proti Mariboru, kjer sem ujel drugi val in odjadral proti Slovenski Bistrici, takrat sem se dvignil še više, vse do nadmorske višine 4353 metrov, kar je za nas jadralce že resnično ekstremna višina in morda bi šlo še višje, če mi ne bi začelo primanjkovati časa in kisika," Darko Valenko opisuje svoj prav posebni let sogovornik, ki dodaja, da z jadralnimi letali običajno jadrajo na višini 1500 do 2000 metrov, če so vremenski pogoji ugodni, gredo še više, a je treba biti za kaj takega že vnaprej pripravljen in vzeti s sabo tudi napravo s kisikom.

Doktor elektrotehnike kmetuje in raziskuje

"Sam sem bil doslej najvišje 3000 metrov in to, da sem bil tako visoko, je bilo resnično nepozabno doživetje, ki sem ga rade volje delil s kolegi, in prepričan sem, da bomo zdaj te prav posebne vremenske okoliščine, povezane z valovanjem vetra, še natančneje preučevali in poskušali opraviti še več podobnih in še višjih in daljših poletov," pravi Darko Valenko, ki je opravil tudi doktorat iz elektrotehnike in se zadnje čase posveča projektu, ki je povezan prav z letalstvom, sicer pa dela na družinski kmetiji in skupaj z ženo in starši ter tremi otroki v Tibolcih obdeluje kar sto hektarjev kmetijskih površin: "Ob tem, za mene osebno izjemnem letu se želim zahvaliti motornemu pilotu Branku Muršiču za 'šlep' v takem ekstremnem vremenu, mariborski kontroli letenja za koordinacijo in vodenje leta ter vsem prijateljem jadralnim pilotom, ki so me prav tisti čas v trajanju poleta podpirali in spodbujali, da mi je uspelo."