Družina, ki si brez glasbe ne predstavlja življenja

Katarina Trstenjak
26.10.2019 05:04

Tri generacije družine Herceg iz Starš povezuje glasba in petje, ohranjanje zlasti ljudskega izročila.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tri generacije, zbrane ob ljudski pesmi
Alja Hauptman

Nase je družina spet opozorila pred nekaj tedni, ko sta na občinski prireditvi v Staršah nastopili Alenka in Katarina Herceg (mama in hči) z Alenkino mamo Moniko Heričko, priznano citrarko. Ne smemo pa izpustiti Katarininega očeta in Alenkinega moža Marijana Hercega, ki je že pred leti postal sinonim za frajtonarico daleč naokoli. Že Marijanova družina, ki se je preselila v Starše pred desetletji, beleži 150 let ukvarjanja z glasbo. Ko je Marijan začel igrati harmoniko, je bil star pet let, pri devetih je že igral na prvi poroki. Nato so prišli ansambli, na primer Mladi Štajerci, Štajerski Baroni. Nekaj časa je frajtonarico aktivno tudi učil, po manjši pavzi sedaj spet uči, ker je bilo precej povpraševanja, da bi svoje znanje predal naprej. Ugotavlja, da je malo takih, ki se harmonike niso učili pri njem.

Devet je usodna številka

Z ženo Alenko, odlično pevko, ju je združila prav glasba, spoznala sta se na vurberškem festivalu. "Takrat je tudi taščo spoznal," je hudomušno dodala Monika Heričko. Obe sta se začeli z glasbo ukvarjati pri devetih letih. Očitno je to usodna številka, ker je pri teh letih začela tudi Katarina, ki ji družina danes predaja veliko znanja in veselja; tudi njo osrečuje ljudska glasba. Z mamo in babico je že pred leti posnela zgoščenko z ljudskimi skladbami.

Alenka Herceg, Monik Heričko, Katarina in Marijan Herceg
Alja Hauptman

Kredit za nastop na festivalu

"Moja dolžnost je, da kot mama podpiram hčerko. Zanimanje za ljudsko pesem in izročilo, ki sta osnova vsakega naroda, na to bi morali biti ponosni, skušamo negovati še naprej," pravi Alenka. Sama skrbi, da gre izročilo naprej tudi v vrtcu, kjer dela. Vodi zborček in otroci pojejo ljudske pesmi. Alenko je mama že pri dvanajstih letih prijavila na festival narečne popevke, a ni bila izbrana. Ko sta nato zmagali na tem festivalu, je morala vzeti kredit, da je lahko izpeljala ves projekt: od aranžmaja, posnetkov do oblačil. Takrat so bile še lepe denarne nagrade. "Upam, da bo imela Katarina lažjo pot," svoji vnukinji želi babica. Dodaja, da čeprav je v glasbi kdaj težko, ji je ta odprla 90 odstotkov vrat. Veliko je potovala, spoznala veliko predsednikov ...
Ob tolikih našpičenih ušesih se pojavi vprašanje, kdo je v družini največji kritik. "Najhuje je, kjer je več glasbenikov na kupu, ker nobeden ne prizna kritike," je v smehu dejala Heričkova, ki ne nastopa več aktivno, le tu in tam še kaj odigra. Je pa hitro v pogovor skočil Marijan in odločno dejal, da Alenka najbolje sliši in da je hkrati največji kritik. Monika pa ima občutek za zmagovalce na raznih festivalih, tudi na Evroviziji.
Marijanu je glasba prav tako dela vse, kar ima, pravi. "Tudi družino. Ne bi se spoznal z Alenko, Moniko. Sedaj, ko se ukvarjam z ozvočenjem, sem spet povezan z glasbo," je dodal Marijan. "Glasba je varen pristan, je varnost," ga je dopolnila žena. In treba je dodati, da naš pogovor ni tekel dolgo, ko sta se zaslišala glasba in petje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta