Dobrodelna akcija Občine Markovci: Nova hiška za sokrajanko Nežo

V občini Markovci so se odločili svoji sokrajanki Neži Kristovič postaviti mobilno hiško, saj je njena stara, še butana in neometana, hiša že močno dotrajana in neprimerna za bivanje. Nežino hišo so pred leti za silo uredili prostovoljci Rdečega križa in Karitasa, pomagali so tudi drugi sovaščani, a življenje v hiši brez tekoče vode in z okni, skozi katere piha, in z zasilno urejeno kuhinjo postaja nevarno - in čeprav Neža ne jadikuje, pač pa se veseli vsakega novega dne, so ji sklenili pomagati.

60 tisočakov za mobilno hiško

"Razmere, v katerih že leta živi naša sokrajanka, so vedno slabše, zato smo sklenili, da ji pomagamo. Na dvorišče njene hiše, na del, ki je v občinski lasti, bomo v prihodnjih tednih postavili mobilno hiško in tako rešili njene stanovanjske težave. Bo pa to hiška, s katero bomo kdaj v prihodnje lahko pomagali še komu, ki se bo znašel v podobnih bivanjskih razmerah ali bo ostal brez strehe nad glavo," pravi Milan Gabrovec, župan občine Markovci. Ta bo za bivalni kontejner odštela blizu 60 tisoč evrov. "Hiša, ki je še v izdelavi, bo velika 35 kvadratnih metrov, s kuhinjo in dnevnim prostorom ter spalnico in s primernimi sanitarijami. Bo tudi ogrevana in tako primerna za bivanje tudi v zimskih mesecih. Ob hiški bo še večja pokrita terasa," dodaja Gabrovec, ki poudarja, da s krajevno Karitas in Občinskim odborom Rdečega križa sodelujejo v vseh prostovoljnih akcijah in pomagajo ljudem, ki se znajdejo v kakršnihkoli stiskah. "Pred leti, ko sem po smrti moža ostala sama v najini nikdar povsem zgrajeni hiši, so mi pri najnujnejšem urejanju hiše že pomagali naši dobri ljudje. Brez njihove pomoči bi bilo zelo težko. Pospravili so po dvorišču, za silo uredili sobico, v kateri živim, a veliko se ni dalo narediti, je pa že zdaj veliko bolje, kot je bilo nekdaj. Moji sovaščani mi resnično pomagajo, vedo, da mi včasih ni bilo lahko, zdaj, po sedemdesetih, drugo leto jih bom imela že osemdeset, pa se je moje življenje lepo uredilo. Nimam veliko, a sem vesela, ker vidim, da so mi ljudje pripravljeni pomagati. Če kaj potrebujem, stopim do naše Terezije Horvat, ki je resnično prizadevna prostovoljka in mi vedno pomaga, me tudi kam pelje.

Pomagajo mi tudi pri Rdečem križu - pa tako Marija Prelog pride naokoli in povpraša, če kaj potrebujem," pravi Neža Kristovič, ki ji družbo na domačem dvorišči delata dve mački, veliko drugega dela pa zdaj nima več. "Zato pa sem se zadnja leta začela več družiti, prej pač ni šlo, hodim na jutranjo telovadbo Šole zdravja, se s kolesom peljem do mesta, tudi znance v dom upokojencev grem obiskat, s sorodnikom se kdaj peljeva v toplice. Ja, zdaj mi res ni več hudega in se veselim še nekaj let življenja," nadaljuje sicer bolj tiha Neža, ki dodaja, da si najprej nove hiške ni želela: "Sem se kar ustrašila, ko so mi povedali, da bi mi postavili novi dom. Kaj bo meni novi dom, sem se spraševala. Potem pa so me peljali pogledat, kakšne so te hiške v kampu ptujskih term, in zdaj že komaj čakam, da mi jo postavijo na dvorišču."

Pomagajo vsem, ki se znajdejo v stiski

"Naša sokrajanka Neža je živela v težkih razmerah - vedeli smo, da ji ni lahko, a pomagati ji veliko nismo mogli. Zdaj je ostala sama in je hvaležna za vsako pomoč, tudi v hrani in oblačilih, in ji radi olajšamo življenje," pravita Prelogova in Horvatova, ki poudarjata, da pomagajo tudi vsem ostalim občanom občine Markovci, ki se znajdejo v kakršnihkoli težavah. "Na vasi se ljudje poznamo, vemo, komu ne gre dobro, kdo bi potreboval pomoč, a je obenem res, da nekateri svoje stiske zelo skrivajo in pomoči ne želijo. Do teh pristopimo zelo previdno, jih obiskujemo, se pogovarjamo, povemo, kako lahko pomagamo, da smo humanitarne organizacije, ki pomagajo s hrano, oblačili in tudi s kakšno opremo za stanovanje. Komu poiščemo tudi začasno domovanje in pomagamo pri urejanju doma," dodajata humanitarki, ki pravita, da morda na podeželju življenjske stiske niso tako hude kot v mestu, saj si vsaj nekaj hrane ljudje pridelajo sami, a vedno pogosteje se v stiskah znajdejo starejše ženske, vdove in tudi mame samohranilke, še posebej tiste, ki imajo več otrok, pa je tako težko zagotoviti denar za plačilo vseh položnic.