Čaj za dva ima drugačen okus kot čaj za enega

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
20.02.2020 15:41

V projektu treh nevladnih organizacij, vrednem 150 tisočakov, snujejo tehnično in socialno pomoč ostarelim in invalidom v domačem okolju

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Konferenco o projektu je gostil ptujski dom upokojencev.
Darja Lukman Žunec

Ptujski dom upokojencev je včeraj gostil strokovno konferenco v okviru projekta Čaj za dva, ki jo je organiziralo Medobčinsko društvo invalidov Ptuj (MDIP). Nosilec socialnega projekta Čaj za dva, ki ga podpira ministrstvo za javno upravo in je vreden 150 tisoč evrov, je Okoljsko-razvojni zavod iz Slovenskih Konjic, njegova partnerja pa društvo Spominčica iz Ormoža in Medobčinsko društvo invalidov Ptuj.

Tehnična pomoč in druženje

Vodja projekta dr. Marinka Vovk je nanizala konkretne dejavnosti: "Na osnovi izkušnje Centrov ponovne uporabe želimo ostarelim in invalidom, ki živijo sami, ponuditi storitve za prilagoditve, kot so njim prilagojeno pohištvo ali pripomočki. Gre za tržno nišo, kot so manjša mizarska dela, saj je danes težko koga dobiti, ki bi denimo prilagodil kak stolček v kopalnici ali mizico, uredil dosegljivost kuhinjskih elementov in podobno. S tem ponujamo storitev, ki je v organiziranem sistemu še ni. Računamo, da bi tako lahko zagotovili tri nova delovna mesta in še nekaj posredno z razvojem dejavnosti."

Projekt vodi dr. Marinka Vovk.
Darja Lukman Žunec

Osamljenost kot bolezen ​

To je pomembno, saj sodobna družba osamljenost vse pogosteje obravnava kot bolezen in ne kot zgolj stanje. "Ljudem preskrbljenost z materialnimi dobrinami skoraj nič ne pomeni, če čutijo pomanjkanje stikov, človeške bližine in stisko, ker zaradi birokratskih zadev niso socialno vključeni," poudarja Vovkova.
Nevladne organizacije si prizadevajo, da rešitve ne bi trajale zgolj v času projekta, pač pa da bi razvili model sodelovanja z ustanovami, ki skrbijo za starejše in invalide, torej dolgoročno partnerstvo. Nevladne organizacije ne bi prevzemale dela ustanov, temveč bi ga le domiselno in smiselno nadgrajevale.

V Muretincih je v skrbi za varovance z demenco dobrodošel velik ograjeni park.
Slavica Pičerko Peklar
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta