Vladavina Maribora in Ljubljane ni več samoumevna

Post brez skoka na veliko reprezentančno tekmovanje se ni prekinil, klubi na evropski fronti niso odtisnili ravno globokega pečata, a vseeno je nogometno leto 2019 ponudilo nekaj poglavij, ki bodo ostala v spominu tudi po menjavi koledarja.

​Derbiji Olimpiji, zvezdica Mariboru

Morda umetniški vtis ponuja drugo zgodbo, a rezultati so jasni. Maribor je še vedno vladar domače scene. V pomlad 2020 bo sicer vstopil s tretjega mesta na prvoligaški lestvici, a bo s sabo odnesel tudi pokal za najboljšo ekipo v državi. Zaloga, ki so jo vijoličasti nabrali v lanski jeseni, spomladi ni skopnela. Najtrofejnejši slovenski klub je v svojo zbirko dodal 15. zvezdico, konkurente v sezoni 2018/19 držal na varni razdalji. Še najbližje, na devet točk zaostanka, mu je prišla Olimpija. Nenavadna tradicija se nadaljuje, na večnih derbijih so uspešnejši gostje. Zmago in remi je letos iz Stožic odnesel Maribor, enako uspešna je bila Olimpija v Ljudskem vrtu. Edini obračun na nevtralnem terenu so dobili zmaji, trener Safet Hadžić je v četrtem mandatu zagrabil prvo lovoriko. Finale pokala v Celju je bil prvi po 20 letih, v katerem sta se udarila največja kluba. V novem letu tega ne bosta ponovila, pokalno tekmovanje sta zaključila že na prvih preizkušnjah.

Težave prišlekov v pragmatičnem sistemu

Pokal je nakazal, da mariborsko-ljubljanska nogometna vladavina ni samoumevna. Olimpija bo sicer silvestrovala na vrhu lestvice, a predsednik Milan Mandarić s težavo išče denar, s katerim nogometašem izpolnjuje obljube, zapisane v razkošnih pogodbah, še bolj vneto pa išče vlagatelje, ki bi ga zamenjali na čelu kluba. V pisarnah v Ljudskem vrtu precej bolj mirno sestavljajo finančna poročila, zaloga iz lige prvakov še ni skopnela, športni direktor Zlatko Zahovič si je lahko - odgovorno, kot je ocenil poslovni direktor Bojan Ban - privoščil, da nogometašem obljubi bogate nagrade.

Položnice iz Nyona

Evropska popotovanja so se ustavila že poleti. Maribor je v kvalifikacijah za ligo prvakov padel v tretjem krogu, ko je bil močnejši norveški Rosenborg, na popravnem izpitu, v zadnjem predkrogu evropske lige, pa trčil ob Ludogorec. Bolgarski prvak je zagrabil vstopnico za drugo najmočnejše klubsko tekmovanje v Evropi, Maribor je dobil polčas neverjetne energije s tribun, upanja, ki sta ga zbudila Marcos Tavares, ki je letos presegel magično mejo 200 golov v vijoličastem, in Rudi Požeg Vancaš. Bolj kot z rezultatom, izpadom v drugem krogu kvalifikacij za evropsko ligo, je Olimpija poletje zaznamovala z rasističnim izpadom dela navijačev, ko je v Stožicah gostoval turški Malatyaspor.

Urjenje za najbogatejše

Z minimalnimi dohodki od TV-pravic, skromnimi sponzorskimi vložki in le občasnimi injekcijami za potepanja po Evropi so slovenski klubi za preživetje prisiljeni prodajati najboljše nogometaše. Jan Mlakar je poleti zaključil pozimi dogovorjeni prestop v Brighton, a bo moral pred debijem v najbogatejši, če že ne najboljši, ligi na svetu, angleški, prestati urjenje v drugem rangu. Ob Mariboru, ki je Sašo Ivkovića prodal v Združene arabske emirate, so milijonsko mejo presegle Domžale z odhodom Jamajčana Shamarja Nicholsona v Belgijo. Morda najodmevnejši prestop je uspel Dominiki Čonč. Mariborčanka je poleti postala članica slovitega AC Milana. Ne le v prestolnici mode, tudi na domačih igriščih 26-letnica navdušuje z veščinami. Ženska reprezentanca je bila v kvalifikacijah za EP 2021 nemočna proti evropskim prvakinjam, Nizozemkam, se pa enakomerno kosa z drugimi reprezentancami v skupini, po polovici odigranih tekem drži drugo mesto.

Septembrsko upanje, oktobrska realnost

Le kratek čas se je z vrnitvijo med najboljše spogledovala moška reprezentanca. Selekcija, ki bi morala biti izložba najboljšega, kar premore slovenski nogomet, je po Kevinu Kamplu izgubila Nejca Skubica, Dino Hotić pa ji je pobegnil v BiH. Veličastni septembrski zmagi proti Poljski in Izraelu v Ljubljani sta dvignili pričakovanja, izbranci selektorja Matjaža Keka so lahko upravičeno zrli proti Euru 2020.

Peščica na velikih odrih

Z intervencijo Uefe, septembrsko sejo izvršnega odbora, ki ga je gostila Ljubljana, je Slovenija vsaj ostala v tretjem razredu lige narodov, ki bo prihodnjo jesen v drugo sezono krenila z drugačnim sistemom. Na čelu evropske nogometne družine Uefa ima naš nogomet močnega zaveznika. Aleksander Čeferin je februarja v Rimu dobil drugi mandat. Nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije je na najvišjem položaju, ni pa edini Slovenec, ki pleše na največjem odru. Jan Oblak ostaja serijski osvajalec nagrade za najboljšega vratarja v španski ligi.