Složni ste, dragi bralci in bralke, debaterke in debaterji rubrike Vaš glas. Vsi, ampak res vsi se strinjate, da se imena stadiona Ljudski vrt ne gre dotikati. Ste pa bili v tokratni debati, ko smo vas vprašali, ali smo Mariborčani take sorte tiči, da bi se lahko odvadili imena stadiona, ali bi mu veljalo dati ime po eni od vijol'čnih legend ali pa bi bilo dovolj in že skoraj nujno, da NK Maribor na stadionu dobi muzej in ob stadionu kakšen spomenik najbolj zaslužnim, nekakšno alejo nogometnih velikanov, deljenega mnenja. Hvala vam za znova množičen odziv. In saj veste - čez dva tedna spet!
Kjer smo mulci imeli prvo navijaško skupino
"Če je spomeniško zaščitena zahodna tribuna, bi se lahko tudi zaščitilo ime stadiona Ljudski vrt! Kot navijač se nikoli ne bi mogel poistovetiti z drugim imenom!" začne Igor Pupaher. Komu pa čast in slava na aleji legend? "Kranjc, Arnejčič, Breber, Horjak, Prosen ... Pa nepozabni Bojan Krempl z vzdevkom Štajerski Müller tako po postavi kot v zabijanju golov! Tudi Josip Turčik je še vedno v spominu kot golgeter. Prvih pravljičnih zaporednih sedem naslovov v samostojni Sloveniji so priigrali igralci še stare jugo nogometne šole. Nepozabno! Drugo desetletje 21. stoletja pa je zgodba zase. Ve se, kdo je avtor teh uspehov! Sem za alejo velikih ob južni ploščadi, a o tem, kdo bo v njej, naj odločajo izključno navijači!"
"Ljudski vrt je legenda in naj ostane," pravi Ivan Kacbek, "lahko pa sektor A poimenujemo po enem velikanu, sektor B po drugem in tako naprej. Se pa strinjam, da je treba v prostorih stadiona urediti muzej in omogočiti vsakemu, da si tako muzej kot stadion ob plačilu vstopnine tudi ogleda. Videl sem Allianz Areno, ne morem pa si ogledati obnovljene zahodne tribune, kjer smo mulci v osemdesetih imeli prvo navijaško skupino z zastavami, trobljami." K spominom se vrne tudi Boris Orehovec: "Tu je bila poražena reprezentanca Sovjetske zveze (NK Maribor - SZ 1:0, strelec Anton Čeh), tu so bile poražene višje rangirane reprezentance proti slovenski reprezentanci. Ime Ljudski vrt mora ostati! Kar pa se tiče spomenika nogometašem, bi si ga zaslužili Toplak, Lamza, Prosen, Balajić, Tavares in še bi se kdo našel."
"Ljudski vrt je simbol mesta. Poznan je po vsej Evropi," se strinja Rudi Kramberger. "Bilo bi lepo, ko bi ustvarili fotogalerijo zaslužnih nogometašev in največjih uspehov NK Maribor. Spomenikov ne bi postavljal. Lahko pa bi bila skulptura nogometaša." Luka Žerjav je za muzej ... "Ljudski vrt mora ostati Ljudski vrt, ker je to hram veselja, spominov. Je pa pomembno, da se izkaže spoštovanje vsem, ki so za naš klub nekaj dali. Zanimivo bi bilo, da se po vzoru velikanov nogometa naredi neke vrste muzej." Helena Berce tudi ... "Pozdravljam idejo o muzeju pod Ljudskim vrtom in kakšen spomenik. Bil bi že čas."
Jaz sem pa z Ivanom Toplakom se podil
Danijel Cvetko opozori na zgodovinski dolg: "Prav je, da se spomin na legende obudi ob obisku muzeja. Preimenovanje pa ne, saj ime Ljudski vrt sega v leto 1874, ko je žena Josipa Langerja prodala to območje mestnim oblastem za zelo solidno ceno pod pogojem, da ostane dostopno vsem in se imenuje Volksgarten - Ljudski vrt!" Ker smo tokratno debato začeli ob pobudi, da bi muzej dal na ogled nogometno zapuščino Ivana Toplaka, ki bi jo Ljudskemu vrtu prepustila njegova družina, ne pa, da roma v Beograd, kjer že povprašujejo po njej, Cvetko postreže še z anekdoto: "Leta 1983 smo v Josipdolu skup spravili za igranje nogometa pruharje in holcarje, prvi so bili delavci kamnoloma, drugi delavci v gozdu. Izstopal je Štefan Tompa iz Ribnice, po poklicu krojač, žnidar smo mu rekli, v kamnolomu je pa delal kot žamešter v delavnici za razrez granitnih blokov. Ko smo se po tekmi pogovarjali o njegovem nogometnem znanju, je odgovoril: Jaz sem pa ja z Ivanom Toplakom se podil po naših ravnicah, bil sem boljši od njega. Danes me pa vidite, jaz sem žamešter, on pa selektor Jugoslavije."
Gregor Lednik je ubral poanto, ki jo velja upoštevati, ko bomo ob Mladinski ulici v bron ulivali junake: "Če se pogovarjamo o okolici Ljudskega vrta - ki nikakor ne sme in ne more spreminjati imena -, je čas za postavitev aleje mariborskim športnikom. Ne samo nogometašem, temveč vsem športnikom, ki so Maribor dvignili in njegovo ime ponesli v svet. ZMŠD Branik, v katerega so združeni klubi, je branik športa. Nogometaši pa smučarji, odbojkarji, košarkarji ... Seveda velja zapisano za oba spola. Šport je ob kulturi najboljši ambasador Maribora." Uroš Lovrenčič mu pritrdi: "Marsikdo jemlje ime klubov kot samoumevno in se ne zaveda, kaj beseda v resnici pomeni. In s kakšnim namenom je Branik bil ustanovljen." Da je Ljudski vrt zakon, sporoča Gregor Ficko. "Samo to še manjka, da se bomo stepli, po kom se bo stadion imenoval. Glede aleje pa se strinjam, kolikor vem, se nekaj na to temo že pripravlja," poznavalsko namigne. "Jasno, tudi Ivči mora biti zraven. Na častnem mestu ob Štuklju, Primožiču, Vilfanu, Daneuu in drugih mariborskih športnih legendah."
"Čas je za postavitev aleje mariborskim športnikom. Ne samo nogometašem, vsem"
A ko gre zgolj za nogomet, čigava skulptura naj stoji? "Tomislav Prosen, Bojan Prašnikar, Marcos Tavares, Zlatko Zahovič," predlaga Milan Razdevšek. "Če si kdo to zasluži, je to samo Zlatko Zahovič," izbor oža Borut Janžekovič. Zapis Brede Frank, "Zlatko Zahovič", tudi razumemo kot predlog za skulpturo.
Voščene lutke in še korist bi imeli
No, Gregor Srebot ni enakega mnenja. "Stadion je Mariborčanom dragocen in njegovega imena ne bi smeli zamenjati. Če bi ga, potem bi moralo biti to v tržni namen. Vijolični klub je znan in dokaj velik in zato bi bilo priporočljivo, da bi imel svoj muzej. V njem bi lahko umestili voščene lutke legend v naravni velikosti in še korist bi imeli z njim. Postavljati kipe nekje ob stadionu ni smotrno. Vemo, kako hitro postavljavci kipa pozabijo nanj. Potreben je daljše oskrbe, sprotne obnove. Primer je kip Zlatana Ibrahimovića v Malmöju," piše. In ostro sklene: "Zlatko Zahovič še ima veliko časa, da mu navijalci postavijo kip, če ga smatrajo za legendo kluba. Lahko si da postaviti svojega že prej na domačem vrtu, saj bi tako najlepše skrbel zanj in še odstranil ga ne bi nihče!"
Preimenovanje za potrebe sponzorstva omeni tudi Milan Lazarević: "Naj ostane ime Ljudski vrt. Težko bi se privadili na ime Sava stadion ali stadion OTP. Razen če bi omenjeni firmi skupaj z NK Maribor in občino ustanovili podjetje ali kar holding, s poslovno samovzdržnostjo objekta. Izjemen primer je nizozemski Heerenveen. Muzej v Ljudskem vrtu je dobrodošel, saj bi bil lahko del dodatne turistične ponudbe, ko ni tekem. Lahko je tudi del edukacije šolarjev. Nogometna zgodovina Maribora je bogata, tudi z vsemi uspehi gospoda Ivana Toplaka in njegovo olimpijsko kolajno. Sem pa proti postavljanju spomenikov zaslužnim nogometašem in delavcem. Potemtakem bi morali razmišljati tudi o Anteju Šimundži. Dosegel je prvi gol v novoustanovljenem državnem prvenstvu, zadeval v ligi prvakov, vodil Maribor v ligi prvakov in naposled bo to jesen z Muro igral evropske tekme v Ljudskem vrtu ter Športnim objektom Maribor zagotovil nekaj deset tisoč prepotrebnih evrov, kar letošnji zasedbi NK Maribor ni uspelo."
