Dobrodošli v družbi eksotov! Slovenska nogometna reprezentanca se bo v naslednji sezoni lige narodov družila z najslabšimi ekipami v Evropi. Preden se udari z Gibraltarjem, San Marinom in Liechtensteinom, lahko popravi vtis v kvalifikacijah za Euro 2020. Nasprotnike v lovu na prvenstvo, ki ga bo čez dve leti gostilo kar 13 držav, bo dobila 2. decembra na žrebu v Dublinu. Slovenija bo uvrščena v četrti boben, kar po klavrni premierni sezoni lige narodov ni presenečenje. Leto 2018 je bilo eno najslabših v zgodovini slovenskega nogometa. Kako je tonila reprezentanca?
Adijo - Cesar, nasvidenje - Oblak
Mandat selektorja Tomaža Kavčiča, nekdanjega selektorja mladinske reprezentance in pomočnika Srečka Katanca v kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo, se še začel ni, ko je Slovenija ostala brez dveh pomembnih adutov. Kapetan Boštjan Cesar, prvi nogometaš, ki je v slovenskem dresu dosegel mejo stotih nastopov, je želel nadaljevati reprezentančno kariero, a se mu je Kavčič odrekel. Čeprav je selektor jasno zatrdil, da Kevin Kampl, ki se je redno izogibal že Katančevim vabilom, za vrnitev v izbrano vrsto ni postavil nobenih pogojev, naj bi bila prisilna Cesarjeva upokojitev povezana prav s Kamplovimi željami.
Pred Kavčičevim debijem, prijateljsko tekmo v Celovcu, je Slovenija izgubila še Jana Oblaka. Vratar madridskega Atletica naj bi se bil poškodoval, a kasneje je predsedniku Nogometne zveze Slovenije Radenku Mijatoviću priznal, da ga je zmotil način izbire novega kapetana. Oslabljena reprezentanca je leto 2018 začela klavrno, s porazoma proti Avstriji in Belorusiji, zmaga proti rezervni selekciji Črne gore pa je dala nekaj upanja za boljše čase.
Še enega upokojenca je dobila reprezentanca, preden je krenila v ligo narodov. Devetdeseti nastop je bil zadnji za Valterja Birso. Pomlajevanje ekipe se je nadaljevalo, čeprav je predsednik Mijatović pred letom dni trdil, da je to nalogo opravil že Katanec. Zaradi bolezni je Slovenija izgubila še Josipa Iličića, za tekmo z Bolgarijo pa dobila Kampla.
Ni pomagalo, po tekmah z Bolgari in Ciprčani so imeli Slovenci prav toliko točk kot pred njima - nič. Vid Belec, zamenjava za Oblaka, ki je sporočil, da v ligi narodov ne bo igral, je v Stožicah podaril zmago Bolgarom, Petar Stojanović je z avtogolom v Nikoziji osrečil Ciprčane. Selektorjev stolček se je zatresel, a Mijatović je septembra še zaupal Kavčiču.
Eksperimentiranje se je nadaljevalo. Kar 25 nogometašev je na igrišču preizkusil Kavčič, a udarne enajsterice ni našel. Je pa dobil liderja. Josip Iličić je prebolel bolezen in takoj prevzel vlogo vodje, tako na igrišču kot pred mikrofoni. Nekoliko bolje je bila videti Slovenija z njim. A je bila še vedno preslaba, da bi se dvignila z dna lestvice v skupini C3. Iz Osla se je vrnila s porazom, remi v Stožicah proti Cipru pa je bil premalo, da bi Kavčič obdržal službo. Dan zatem, ko je osvojil prvo točko, je postal bivši selektor.
Mijatović je trenerja, ki je želel biti v dobrih odnosih z vsemi, s čudnimi kompromisi pa si je namesto prijateljev nakopal nasprotnike, poslal v pokoj. "Tudi nogometaši moramo prevzeti odgovornost," pa je poudaril Iličić. Na svoj način jo je prevzel Kampl. Po 28 nastopih je 28-letnik oznanil reprezentančno upokojitev.
Predsednik je vrgel trnek, začel iskati Kavčičevega naslednika, se sestal tudi z Matjažem Kekom, prvim favoritom navijačev za vrnitev na slovensko klop. A do novembrskega termina selektorja ni našel. Igor Benedejčič, Kavčičev pomočnik, je prevzel vajeti. Strelec prvega gola za samostojno Slovenijo bi z dvema zmagama še lahko zagrabil rešilno bilko in ekipo rešil izpada v najnižji razred lige narodov.
Teorija se je sesula že na prvi preizkušnji. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je s častne tribune v Stožicah lahko videl, kam je njegov eksperiment z novim tekmovanjem odpeljal njegove rojake. Točka proti Norveški je bila premalo, da bi bila zadnja tekma, gostovanje v Sofiji, za Slovenijo kaj več kot končni izlet med tretjeligaši. Miha Zajc je predsinoči zadel za remi 1:1 proti Bolgariji. Osrečil je Norveško, ki je na daljavo dobila dvoboj z Bolgarijo za prvo mesto v skupini. Benedejčič je misijo zaključil brez poraza, a ne verjame, da bo selektor ostal tudi v kvalifikacijah za Euro 2020. "Že danes je treba začeti delati za prihodnost slovenskega nogometa, da ne bo nato prepozno. Mislim, da je bila to moja zadnja tekma na selektorskem stolčku. O vsem skupaj bo seveda odločal predsednik. Mislim, da ni trenerja, ki si ne bi želel trenirati svoje države. To je velik ponos," je zaključil Igor Benedejčič.