Bolj ko se je bližal prvi trenerjev klic, več je bilo iskric v očeh. Tega se ne da zaigrati, radost je bila iskrena. Nobena omejitev ni prehuda, nobena varnostna zahteva prestroga, le na igrišče nas spustite, so, ne da bi karkoli rekli, sporočali nogometaši. V nekih drugih časih najbolj običajen del njihove dnevne rutine je po skoraj dveh mesecih posta sprožil emocije, ki jih izzovejo le najprijetnejša darila.
Prizor je iz Murske Sobote, podobne poglede pa bi lahko uzrli tudi v Mariboru, Ljubljani, Celju, Kidričevem … Zapornica ni dvignjena do vrha, ukrepi za preprečevanje širitve koronavirusa še ne dovolijo običajne rutine, a slovenski prvoligaši so se vrnili na treninge. Nihče ne ve, kako blizu je končna postaja, so pa športniki konec prejšnjega tedna (končno) stopili na tirnice. Tirnice, po katerih so že korakali delavci v proizvodnji, trgovci, gostinci, cvetličarji, frizerji, vulkanizerji … Tirnice, ki vodijo proti zmagi nad pandemijo.
Dolgo so čakali, morda predolgo. Ko so v Avstriji, na Hrvaškem, celo v Italiji, evropskem epicentru pandemije, že brcali v skupinah, so naši nogometaši še čakali na prve stike z žogo. Športna govorica naj bi bila univerzalna, pri dvigovanju zapornic pa se je nogometna Evropa razdelila. V Belorusiji jih niso nikoli spustili, le z umikom publike s stadionov so nakazali, da do virusa niso povsem brezbrižni, v Nemčiji jih bodo dokončno dvignili ta konec tedna, poslali bundesligaše v boj za točke, v Franciji in na Nizozemskem bodo v tej sezoni ostale spuščene. Pustimo teorije o domnevnem maščevanju predsednika vlade grosupeljskemu rojaku, zdaj šefu Uefe, sproščanje ukrepov se je v Sloveniji zgodilo v zadnjem terminu, ki še dopušča blagi optimizem, da bo aktualna sezona zaključek doživela na stadionih. Vsaj za profesionalce.
Številni so čakali zaman. Nogometna zveza Slovenije je včeraj tudi uradno pristavila piko k sezoni v drugi ligi in ženski ligi, ni pa še obupala z najbolj izpostavljenim tekmovanjem, prvo ligo. Izgubljena sezona bi povzročila preveliko škodo. Mirovanje na igrišču in posledično mirovanje na prestopni tržnici bi v naše klube izvrtalo desetmilijonsko luknjo, so izračunali na Brdu pri Kranju. Ja, tudi denar je v igri, a veličina nogometa se kaže v čustvih, ki jih sproža med ljudmi. Kotaleča se žoga je lahko glasen znanilec, da se življenje vrača na običajne obrate. Stadioni bodo zaprti in tribune prazne, ko bo Maribor krenil v lov za Olimpijo, nasmehi navijačev pred TV-ekrani pa zagotovo ne bodo zaigrani.