(INTERVJU) Luka Zahović: Poljaki bi se radi nalezli njegove potrebe po zmagovanju

Sproščen in nasmejan se je Luka Zahović ob našem srečanju v središču Maribora sprehodil po okrašenih ulicah, takšnega ga nismo vajeni z nogometnih igrišč. S stisnjeno pestjo je pozdravil baristo v eni od njemu ljubih mariborskih kavarn, tam ga poznajo kot dostopnega in prijaznega gosta. Pred uradnim delom pogovora in po njem je beseda tekla o aktualnih temah, 25-letni nogometaš je med drugim povedal, da ga zaradi koronakrize skrbi za gospodarstvo, upa, da se bo stanje kmalu izboljšalo: "Pri nas v nogometu se stvari bistveno niso spremenile. Le gledalci ne smejo biti na tribunah, kar seveda je razlika, a nekatere dejavnosti povsem mirujejo. Želim si, da bi življenje kmalu steklo normalno." V Mariboru je bilo tisti dan po dolgem času jasno in toplo. "Tudi na Poljskem je bilo zadnja dva meseca in pol oblačno in megleno, stereotipno vzhodnjaško," je deloma tudi v šali pripovedoval Mariborčan, rojen na Portugalskem, ki sicer o novem domovanju nima slabih besed. Mesto Szczecin ob meji z Nemčijo ima 400.000 prebivalcev in mu je zelo všeč.

Po zadnji tekmi v letu za Pogon Szczecin je z dekletom, otrokom in psoma sedel v avto in 12 ur potoval z zahoda Poljske do Maribora. Že naslednji dan si je v Ljudskem vrtu ogledal tekmo vijoličastih: "Dobro so igrali ob koncu leta. Zadnje tekme sicer niso zmagali, a zaznati je bilo veliko pozitivne energije. Zelo sem vesel za njih." Po kratkem obisku štajerske prestolnice se je na oddih odpravil v drugo domovino, na Portugalsko. Že 4. januarja se bo znova zbral z ekipo, komaj čaka nadaljevanje prvenstva, saj Pogon trenutno zaseda visoko tretje mesto v poljski ligi, za vodilno Legio zaostaja le točko. Zadovoljen je s prvimi meseci v klubu, trener mu zaupa, le enkrat ni bil v prvi postavi rdeče-modrih, v decembru je dosegel prva gola za novi klub in bil nominiran za igralca meseca v prvenstvu, od oktobra je vpisal tudi dve asistenci.

Kako ste potovali s Poljskega? Je med koronakrizo profesionalnim športnikom olajšano potovati, ker ste redno testirani?

"S punco sva se za vsak slučaj testirala, na mejah sicer ni bilo posebnih pregledov. Verjetno je pot lažja, ker smo slovenski državljani in smo se za praznike vračali domov. Sva pa imela urejeno vso dokumentacijo. Prav tako imamo nogometaši v poljski ligi, ki še nismo bili okuženi, redna testiranja s hitrimi testi pred vsako tekmo."

Ob vašem prihodu na Poljsko je imel Pogon velike težave zaradi širjenja okužb v moštvu.

"Ko sem prišel v klub, je bila večina ljudi v klubu v karanteni, trenirali smo le štirje. Trideset igralcev in zaposlenih v klubu je bilo v samoizolaciji, nekateri so imeli simptome, drugi ne. Prvi teden je bilo malo nerodno, potem pa smo se odpravili na krajše priprave in se tam bolje spoznali."

Kako ste se privajali na novo okolje?

"Morda je bilo celo lažje, da sem najprej spoznal le nekaj soigralcev, ko smo bili vsi na kupu, sem tako že poznal nekaj fantov. Eden od teh je Portugalec, moj sodržavljan, zato mi je bilo z njim lažje vzpostaviti kontakt. Trener je bil prvi teden v karanteni, a sem z njim komuniciral že med prestopnim procesom."

Očitno karantena ni imela negativnega vpliva na moštvo, trenutno ste na visokem tretjem mestu.

"Rezultate imamo odlične, glede na to, da ekipa igra bolj ali manj brez priprav. Igramo dober nogomet, igralci so odlični kot nogometaši in kot ljudje."

Stadion vašega kluba se prenavlja. Odšli ste v klub, ki razmišlja dolgoročno in vlaga v infrastrukturo.

"Dve tribuni sta že zgrajeni, zdaj delajo tretjo, četrta bodo zgradili za tem. Stadion je sicer last mesta. Velika večina klubov na Poljskem je modernih, stadioni so novi, nekatere renovirajo ali gradijo na novo, kot je primer pri nas. To se mi zdi zelo pozitivno. Nisem presenečen, da je tako, ker sem ligo spremljal že prej, a je lep občutek, ko igraš na tako modernih objektih."

Po prvi tekmi ste dejali, da je liga močnejša od slovenske. Kje so razlike?

"Ni bilo povsem tako, vprašanje je bilo drugačno, s prevodom pa dobijo nekatere izjave drugačen kontekst. Ligi se seveda razlikujeta. Nogomet je povsod isti šport, a glede na mentaliteto nogometašev in način igranja ekip se stvari razlikujejo. Zdi se mi, da je na Poljskem nogomet bolj dinamičen, kar mi zelo ugaja. Za zdaj sem se dobro znašel, upam, da se bo tako tudi nadaljevalo."

Se lahko poljska liga po dinamičnosti primerja z nizozemsko, kjer ste se prav tako preizkusili?

"V poljski ligi je večji poudarek na ekipni taktiki, medtem ko je na Nizozemskem večji poudarek namenjen individualnim kvalitetam. Vsaj tak občutek sem dobil."

Kakšna je vaša vloga na igrišču pri Pogonu? Zdi se, da imate več svobode, da se iz napada veliko vračate na svojo polovico. Sodeč po komentarjih na spletu, so z vami zadovoljni.

"Naš trener želi, da imamo ogromno posest žoge, da kontroliramo tekmece. Sploh proti manjšim klubom je naša posest enormna, na eni od tekem smo imeli žogo v nogah v prve pol ure več kot 80 odstotkov časa. Veliko naše igre temelji na tem. Sam ne igram klasične špice, dali so mi veliko svobode, da se gibam, iščem luknje med zadnjo linijo in sredino, da povežem igro in odpeljem žogo naprej. Ni moja naloga stati v napadu in le zabijati gole, ekipi moram pomagati, da žogo pripeljemo v zadnjo tretjino, tam skušam razigravati moštvo. Imam drugačno vlogo kot v Mariboru, kjer je bilo vse bolj strukturirano. Rezultati so tu, s soigralci smo na večini tekem pokazali dobro igro."

Hitro so vas izbrali za obraz moštva, to je mogoče razbrati iz objav na spletu, ob tem nosite številko deset.

"Ponudili so mi desetico in sprejel sem jo. Malo sprememb. (Smeh.) Všeč mi je moja vloga. Ljudje tam zelo cenijo moje dosežke in dosežke Maribora skozi leta, vse naslove, zmagovalno mentaliteto, ki jo moraš imeti, ko igraš za Maribor. To so iskali. V ekipi je tudi Alexander Gorgon, ki je bil prvak v Avstriji in na Hrvaškem, pridružil se nam je tudi nogometaš iz Legie, ki je bil serijski prvak Poljske. Nas so pripeljali, da bi dodali kvaliteto in spremenili mentaliteto moštva. Želijo, da bi se drugi fantje od nas navzeli želje, predvsem pa potrebe po zmagovanju. Lepo je zmagati eno ali dve tekmi, če pa želiš v tem športu doseči več, moraš zmagovati konstantno in za to trdo delati."

Decembra ste na dveh tekmah zapored dosegli gol, led je prebit.

"Statistika morda ni takšna, ko sem si jo želel, a če gledam z nogometnega vidika, je pomembno, da moštvo zmaguje in igra dobro, da smo le točko od prvega mesta. Bolje trenutno ne bi moglo biti. Verjamem, da se bo tudi število mojih golov povečalo. Trenutno igramo na instinkt, ker nismo imeli skupnih priprav. Če upoštevamo vse dejavnike zadnjih mesecev, je vse odlično."

Kako dolgo ste bili v stiku s Pogonom? Povezovali so vas tudi s portugalskimi klubi.

"Že nekaj časa je bilo jasno, da bom v poletnem prestopnem roku najverjetneje zapustil Maribor. Kontakti so vzpostavljeni vselej, zato imamo menedžerje. S prestopom se nisem ukvarjal, skoncentriran sem bil na svoje delo in življenje v Mariboru, ker sem bil tukaj pogodbeno vezan. Omenili so mi možnost sodelovanja s Pogonom, poklicala sta me trener in športni direktor, všeč mi je bilo, kar so dejali. Ampak dokler vse ni na papirju in uradno, lahko ostane samo pri idejah. No, nato je prišlo do dogovora. Prepričali so me s projektom, vse je bilo odvisno še od agentov in klubov, da se dogovorijo o podrobnostih."

Ste bili kaj v kontaktih s Slovenci, ki so in še igrajo na Poljskem?

"V Mariboru sem lahko govoril z Nemanjo Mitrovićem, ki je bil na Poljskem v dobrem moštvu, slišal sem se z Markom Šulerjem, ki ga štejem za zelo dobrega prijatelja, skoraj kot starejšega brata. Že pozimi sem nekaj besed o poljski ligi prijateljsko izmenjal z Damjanom Boharjem, ki je bil v Turčiji na pripravah v istem hotelu kot mi. Vsi zbrani odzivi so bili pozitivni. Na Poljskem sem videl tudi Erika Janžo, Roka Sirka in še koga, veliko nogometašev je že imelo izkušnje s Poljsko. Edina negativna stvar so dolga potovanja, ker je država velika. In prav imajo (smeh). Predvsem za nas, ki smo povsem na zahodu. Samo do Poznanja imamo dobre tri ure vožnje, vsa druga gostovanja so oddaljena vsaj sedem ur. Potujemo z avtobusom, na gostovanje se odpravimo dan prej in prespimo v hotelu. Rekli so že, da bomo potovali tudi z letali, a za zdaj nismo. Se pa privadiš, telo moraš navaditi na dolgo pot, da nisi zakrčen ves čas poti, ker to ni dobro za mišice."

Nogometaši, ki igrajo na Poljskem, so bili pogosto del reprezentance. Ste bili v zadnjih mesecih kaj v kontaktu z Matjažem Kekom?

"Matjaž Kek mi je med prvimi čestital in mi zaželel vse najboljše. Z njim imam super odnos. Glede vpoklica v reprezentanco je vse odvisno od mene. Če bom dobro igral, bo vpoklic zagotovo sledil. Sem velik navijač Slovenije, tudi če me ni zraven."

Kako komentirate prvo mesto reprezentance v skupini C3 lige narodov in žreb za kvalifikacije za svetovno prvenstvo?

"Zelo sem vesel za fante, zaslužili so si prvo mesto. Skupina v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je težka, ampak imamo odlično ekipo in naš cilj je vedno uvrstitev na velika tekmovanja. Verjamem, da lahko tem igralcem in trenerjem to uspe."

Pod vodstvom Maura Camoranesija niste dobili priložnosti v Mariboru. Kako ste se razumeli z novim trenerjem vijoličastih?

"Ne spremljam veliko, kaj se piše in govori, sem pa slišal nekatere stvari. Menim, da je bila marsikatera njegova beseda vzeta iz konteksta, marsikaj se je zgubilo s prevodom. Govorilo se je, da nisem zraven, ker naj ne bi dobro treniral. V resnici nisem treniral z ekipo, Maribor je računal, da grem, ker sta bila kluba v dogovorih, zato sem treniral po posebnem programu. Maribor se je odločil, da do konca prestopnega roka ne bom treniral z moštvom, ker z glavo ne bi bil prisoten. To sem sprejel. Nisem pa slabo treniral, vseskozi sem bil profesionalen. Če mi kdo česa ne more očitati, sta to slabo treniranje in neprofesionalizem."

Zagotovo vi niste imeli težav v komunikaciji s trenerjem, govorite špansko.

"Da, govorila sva špansko."

Kako komunicirate na Poljskem? Čeprav govorite veliko jezikov, ste odšli v državo, kjer se boste morali naučiti novega jezika.

"S trenerjem (Kosto Runjaićem, op. p.) govorim v srbohrvaščini. Je Nemec, ima nemško in avstrijsko državljanstvo, govori tudi srbohrvaško. Tudi sicer nimam težav s komuniciranjem, tekoče govorim šest jezikov, še dva, tri jezike pogovorno. Nimam težav, ko pridem v slačilnico in se govori več jezikov. Ko sem bil majhen, smo se veliko selili in takrat sem se naučil več jezikov. Ko si majhen, ti to ni težko in to znanje ostane. Mislim sicer, da mi ni nič lažje, ko se moram učiti novega jezika, tudi zdaj je tako. Pri Pogonu imam soigralce, s katerimi govorim portugalsko in dva nogometaša, s katerima lahko hrvaško, z ostalimi pa angleško. Naučil sem se tudi nekaj poljskih besed, sem mislil, da bo lažje."

Vrnimo se v Maribor. Kaj se je od marca, ko sta odšla dolgoletni trener in športni direktor, spremenilo v Ljudskem vrtu?

"Vse skupaj težko ločimo od dogajanja, povezanega s koronavirusom, ker se je vse skupaj zgodilo v le nekaj dneh. Po njunem odstopu se ni igrala nobena tekma. Prišlo je do spremembe, seveda, težko pa rečem kaj drugega. To je za mano, nerad se vračam."

V Mariboru so po vašem odhodu rekli, da boste vedno dobrodošli v Ljudskem vrtu. Ob 60-letnici kluba ste bili večkrat omenjeni, ste osmi strelec v zgodovini kluba z 81 goli na 198 tekmah, po številu nastopov ste na 36. mestu večne lestvice.

"Ko pomislim, da sem pri 24 letih osmi strelec kluba, da sem se približeval trimestni številki golov in za člansko moštvo igral skoraj 200-krat, mi je lepo. Mislim, da ta statistika ni slaba. Maribor bo vedno v mojem srcu, ne glede na to, da se morda kdaj s čim nisem strinjal. Tukaj sem bil deset let, zato bom vedno povezan s klubom."

S Pogonom ste sklenili dolgoročno pogodbo. Družina je z vami na Poljskem?

"Seveda. Še preden smo s klubom vse uredili, sem prosil, da mi dajo ponudbe za stanovanje, da sem lahko to čim prej uredil. Malo smo imeli tudi sreče s koronakrizo, da lahko punca nekatere stvari dela po spletu. Tudi psa sta se nam pridružila, zdaj smo prava petčlanska družina. Super je, sin že hodi v vrtec. Pri nas je gledal Gasilca Sama, potem je spremljal risanko Fireman Sam, zdaj je že Stražak Sam. Tudi otrok me bo prisilil v to, da se bom naučil poljskega jezika."

Tudi oče vas je že obiskal v novem okolju.

"Starša sta nam pomagala prinesti nekatere stvari, smo imeli to srečo in priložnost, potem sta ostala še nekaj dni."

Marca se bo v Sloveniji začelo evropsko prvenstvo do 21 let. Tudi vi ste sodelovali na podobnem turnirju, takrat do 17 let.

"Veliko srečo smo imeli, da smo lahko dali to skozi. O takšnem tekmovanju razmišljaš vseskozi. V tistem obdobju je to bila zame velika motivacija, verjamem, da bo tako tudi za mlade reprezentante. Marsikdo si lahko naredi veliko kariero, če v teh dneh pokaže nekaj več. V Slovenijo bodo prišli najboljši nogometaši v generaciji. Fantje bodo imeli veliko priložnost, da se dokažejo."

V selekciji do 21 let ste igrali tudi vi, sodelovali ste s Primožem Gliho. Ste bili v kontaktu z Janom Mlakarjem, ko se je zgodil upor reprezentantov?

"Nisem se veliko ukvarjal s tem. Jana sem kot prijatelj vprašal, kaj se je zgodilo, kaj drugega pa ne. Ne želim veliko razpredati o tem. Ko smo igrali pod Gliho, smo imeli dobro ekipo, vzdušje je bilo odlično. Razumem, da so se nogometaši tako odločili, imajo to pravico."

Kakšni so vaši cilji za leto 2021?

"Všeč mi je, da sem v klubu z ambicijami, čeprav morda imensko ni najvišje rangiran. Želimo biti pri vrhu, osvojiti kakšno lovoriko, napredovali smo tudi v pokalu, poleti bi radi igrali v Evropi. Smo klub, ki raste, in vesel sem, da sem del tega procesa."