"Pri nas je močno prisotna stanovanjska problematika, saj je premalo stanovanj, predvsem pa so predraga, in to zlasti za mlade, ki si šele ustvarjajo družino. Prav tako je po našem mnenju kakovost življenja na podeželju večja kot v mestu, kar je pokazala tudi epidemija koronavirusa," pravi Ernest Škrjanec, vodja projekta Back to the Village (BTTV) in tudi Inštituta BTTV. S kolegom Robertom Zupanom je zasnoval zgodbo o ponudbi poceni stanovanjskih hiš za mlade (družine). S podobnim projektom so bili uspešni v Italiji in ga želijo nadaljevati v Sloveniji. Škrjanec in Zupan sta bila tudi lastnika licence BTTV Goriška brda za območje zapuščene vasi Slapnik, vendar vasi nista mogla v celoti odkupiti in tako projekta niso zagnali.
Špekulantom nakup ne bo omogočen
In kako naj bi bila celotna zadeva videti v realnosti? "Posamezna občina bi podarila zemljišče, veliko okvirno 15 tisoč kvadratnih metrov, na katerem bi lahko postavili 50 montažnih stanovanjskih hišk v velikosti 65 do 70 kvadratnih metrov. Posamezna hiška bi okvirno stala 50 tisoč evrov, saj bi novi lastniki praviloma plačali le njeno gradnjo, pri (nižjem) komunalnem prispevku in pri izgradnji komunalne infrastrukture naj bi namreč pomagale občine ali bi na pomoč priskočil kdo drug - pogovarjamo se z zasebnim donatorjem, ki se bo kmalu razkril, in pa z enim od državnih skladov, katerega imena tudi še ne moremo povedati," razlaga Škrjanec in še doda, da je cilj, da se v te hiške vselijo (izobraženi) mladi, stari od 20 do 30 let, ki že imajo otroke ali jih načrtujejo, njihovega socialnega statusa pa ne bodo preverjali. Bo pa v kupoprodajni pogodbi klavzula, da stanovanjske hiše ne bo mogoče prodati za več kot 50 tisoč evrov, "da od nakupa odvrnemo morebitne špekulante". Sogovornik še doda, da arhitekti, s katerimi sodelujejo, sicer bolj zagovarjajo gradnjo vrstnih hišk.
Projekt BTTV se za zdaj v Sloveniji še nikjer ne izvaja, največ zanimanja zanj pa so pokazale občine Ajdovščina, tam so projekt predstavili javnosti pred dnevi, Ravne na Koroškem in Velika Polana v Prekmurju. "Videli smo objavo v medijih, zamisel mi je všečna, zato smo zaprosili za termin za sestanek, ki ga še nismo imeli. Za zdaj zadeve še ne morem komentirati, saj ne poznamo obsega projekta in drugih podrobnosti v zvezi z njim," je o projektu povedal župan Velike Polane Damijan Jaklin.
Preverili smo še, kako so projektu naklonjeni v mariborski občini in pa v nekaterih okoliških, pri čemer imajo nekatere med njimi negativne demografske kazalnike, spet druge se soočajo s priseljevanjem že zdaj, in to po bistveno višjih cenah nepremičnin.
Ali občine smejo zemljišča podariti družbam, ki niso v javni lasti
Za brezplačen prenos zemljišč v spremembo zakona?
Na Mestni občini Maribor (MOM) so v njihovem imenu predstavniki Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSS Maribor), katerega 80,8-odstotna lastnica je prav MOM, povedali, da je projekt zanimiv, a je treba upoštevati, da se lahko skladno s 56. členom zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nepremično premoženje (v tem primeru zemljišče) brezplačno odsvoji le, če je pridobitelj oseba javnega prava in je izražen javni interes. Upoštevaje navedeno, brezplačna odsvojitev zemljišča tretji fizični ali pravni osebi zakonsko ni dopustna. Tako je za uresničitev projekta nujna sprememba navedene zakonodaje.
"V JMSS Maribor smo pričeli aktivnosti za gradnjo stanovanjskega objekta za mlade (družine) z okvirno 60 najemnimi stanovanji s podzemno garažo. Načrtovani večstanovanjski objekt se umešča v osrednji del parcel ob Dvořakovi ulici 5-7 v Mariboru," odgovarjajo. JMSS Maribor želi s funkcionalnim in, kot pravijo, skrbno načrtovanim večstanovanjskim objektom in njegovo prvovrstno lokacijo v neposredni bližini Glavnega mostu, vrtca, šol, UKC Maribor, mladim (družinam) zagotoviti sodobno in kakovostno bivanje.
Letos bodo izvedli še natečaj za izbiro najustreznejše arhitekturne rešitve, ki bo strokovna podlaga za nadaljnji potek projekta. Obenem pripravljajo OPPN za to območje. Zaključek gradnje je predviden do konca leta 2023. Ob tem je v pripravi tretji razpis za oddajo okvirno petih stanovanj v najem mladim (družinam). Stanovanja bodo oddana za določen čas pet let in s tržno najemnino, ki jo v višini ocenjene vrednosti tržne najemnine določi pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin in se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin," navajajo v JMSS Maribor.
Rožen: "Tovrstni projekti zelo dobrodošli"
Ravenski župan Tomaž Rožen je povedal, da so seznanjeni s pripravo projekta gradnje manjših stanovanjskih hiš za mlade družine, kjer bi lahko te kupile hišo za približno 50 tisoč evrov. Povabili so jih na razgovor, saj jih zanima, ali ima katera od slovenskih občin nad 10 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč za ta namen. "Prav takšno stavbno zemljišče imamo na območju Čečovja jug in projekt podpiramo. S tem zemljiščem smo se javili pobudnikom, osebno pa se z njimi še nismo sestali. Treba bo razdelati, pod kakšnimi pogoji lahko občina prispeva zemljišče in komunalno opremo. Tu se bo iskala neka sprejemljiva kombinacija za končne kupce oziroma uporabnike," je dejal Rožen, ki ocenjuje, da so takšni projekti zelo dobrodošli. Na Ravnah si že dlje časa prizadevajo, da bi našli način in mladim omogočili stanovanja.
Pri njih so sicer pri oddaji neprofitnih stanovanj v najem mladi do 30 let oziroma mlade družine pozitivno diskriminirane, saj pri kriterijih točkovanja pridobijo dodatne točke. (jd)
Starškemu županu ideja zanimiva
Starški župan Stanislav Greifoner je s projektom Back to the Village seznanjen iz medijev. "Podrobno bi ta projekt težko komentiral, saj o njem premalo vem, se mi pa zdi ideja zelo zanimiva. Še posebej za občine, kot je naša, kjer je demografska slika slaba, čeprav je med mladimi zaznati izreden interes za nakup stanovanj. Zemljišča v omenjeni velikosti za takšen projekt občina nima, saj ima na vseh lastniških zemljiščih že predvidene projekte, bi pa morda lahko za ta namen zemljišča v prihodnosti pridobila od zasebnih lastnikov. V občini je namreč še precej nepozidanih stavbnih zemljišč. Vsekakor bomo projekt z zanimanjem spremljali," pravi župan Greifoner.
V občini Starše ni predvidena gradnja, ki bi bila izključno namenjena stanovanjski problematiki mladih. Občina sicer z odlokom mladim do 34. leta starosti subvencionira komunalni prispevek ob pridobitvi gradbenega dovoljenja v višini 50 odstotkov. "Zavedam se, da je to premalo. Sicer je v naslednjem dvoletnem obdobju v občini predvidena gradnja vsaj treh večstanovanjskih objektov, kjer bo zagotovljenih okoli 50 novih stanovanj, ki pa jih bodo investitorji prodajali na trgu. Verjamem, da bo ponudba zanimiva tudi za mlade družine. Če bo mogoče, bomo poskusili preko JMSS Maribor zagotoviti nakup kakšnega stanovanja tudi za potrebe mladih družin, ki bi želeli stanovanje najeti," razmišlja starški župan Greifoner.
V občinah mlade že spodbujajo, da ostanejo doma
Hoško-slivniški župan Marko Soršak ni najbolje seznanjen s projektom Back to the Village, je pa že slišal o tej ideji, ki se mu zdi odlična predvsem za občine, kjer se srečujejo z odseljevanjem, kar so predvsem obmejne občine, njihova pa to ni, saj se pri njih gradi veliko stanovanjskih kapacitet - tako hiš kot stanovanj. "Mnogo jih je v fazi načrtovanja, tako da na povpraševanje odreagira trg sam. Smo soustanovitelj JMSS Maribor, tako da preko njih zagotavljamo stanovanja za različne ciljne skupine," pove Soršak.
Marko Rakovnik, župan Občine Lovrenc na Pohorju, kjer pa se znižuje število občanov, ugotavlja, da je reševanje stanovanjskega vprašanja eden najpomembnejših mejnikov na poti osamosvajanja mladih. "Projekt Back to the Village je eden bolj svežih načinov reševanja stanovanjske problematike in zato še nedodelan. Je pa zanimiv in kaže v smeri, da lahko odločevalci na ravni občine na različne načine pristopijo k izboljšanju položaja mladih v njihovem okolju in posledično pripomorejo k bolj kakovostnemu bivanju. Življenje se pač zgodi najprej v lokalnem okolju in vsak si želi živeti v takšnem, ki mu omogoča, da si ustvari kakovostno življenje. Vsekakor se veliko občin ukvarja z odhajanjem mladih, ampak imenovani projekt bo v majhni občini, kot je naša, težko vzdržen. Naša občina takšnega zemljišča ali primernega območja nima na razpolago in bi bila nujna konkretna pobuda drugega lastnika zemljišča, investitorja," je prepričan Rakovnik.
V Ajdovščini so se pridružili projektu
Ajdovski župan Tadej Beočanin je z direktorjem Inštituta Back to the Village Ernestom Škrjancem podpisal pismo o nameri za gradnjo naselja 50 hiš za mlade družine. Občina Ajdovščina je med dogovarjanjem pripravila šest različnih lokacij, tri med njimi v mestu in v neposredni bližini mesta, tri pa na podeželju. V mesecu ali dveh bo po županovih besedah znano, kje bodo projekt uresničili.
Občina Ajdovščina bo namenila parcelo v velikosti 15.000 kvadratnih metrov, ki jo bo treba komunalno opremiti. Manjše hiše, ki bodo grajene pasivno, bi lahko postavili kar hitro, celotno naselje bi bilo postavljeno v manj kot letu. (sta)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
