Mitja Sagaj
Statistika je neusmiljena - slovenski avtomobilski trg je v letu 2022 zabeležil 46.339 prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, kar je najslabši rezultat v tem tisočletju. Še večji padec je doživel trg lahkih gospodarskih vozil, a uradna statistika Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije vendarle ne odraža dejanskega stanja. Po zaslugi občutnega zmanjšanja tako imenovanih dnevnih registracij, torej registracij vozil, ki nato zapustijo Slovenijo, je slovenski avtomobilski trg celo zrasel, več vozil kot v letu 2021 je torej ostalo doma. In še več bi jih, če ne bi bilo težav z dobavami, ki so še vedno posledica zlasti vojne v Ukrajini. Se pa stanje, kot pravijo poznavalci razmer, vendarle izboljšuje.
Top 10: Prvi Volkswagen, ne peto mesto vzpon Toyote
Vrstni red prve četverice tudi v letu 2022 ostaja enak, kot je bil leto prej; prvo mesto zaseda Volkswagen, ki je s 7354 vozili prvič registriral za 14,26 odstotka manj osebnih vozil, sledi mu Škoda z 18,91-odstotnim statističnim padcem (4575 vozil), tretji je Renault z za 35,56 odstotka manj registracijami (4031), četrti Hyundai z 11,87-odstotnim padcem (3199 vozil). Na peto mesto se je s kar 30,79-odstotno rastjo števila prvih registracij povzpela Toyota (2948 vozil). Drugo peterico sestavljajo Kia, Peugeot, Citroen, Opel in Dacia.
Med posameznimi modeli je lanski prvak renault clio z 52,15-odstotnim padcem števila registracij pristal na tretjem mestu (1257 vozil), kljub 22,29-odstotnemu padcu je prva škoda octavia (1405 vozil), drugi je z 2,15-odstotno rastjo Volkswagnov T-roc (1282 vozil). Kia sportage je osvojila četrto mesto (1089 vozil), peto Volkswagnov tiguan (1079 vozil).
Število prvič registriranih osebnih avtomobilov v letu 2022 je bilo manjše za 7640 vozil oziroma za 14,14 odstotka v primerjavi z letom prej, število registracij lahkih gospodarskih vozil za 2548 primerkov oziroma celo za 26,3 odstotka. Skupni trg osebnih in lahkih gospodarskih vozil je upadel za 10.188 vozil oziroma za 16 odstotkov, prodaja je bil najmanjša v tem stoletju, torej so bile številke najnižje po letu 2000.
- 246 milijonov osebnih avtomobilov je po podatkih Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA) na evropskih cestah.
- 11,89 leta je povprečna starost avtomobila v EU.
- 9,7 milijona osebnih avtomobilov je bilo prodanih v EU v letu 2021, za 2,4 odstotka manj kot leto prej.
- 59,6 odstotka prvič registriranih vozil v EU ima pogon na običajne vrste goriv - bencin ali dizel.
- 18 odstotkov vseh v EU prodanih avtomobilov predstavljajo vozila na električni pogon (baterijski električni avtomobili in hibridi).
Hkrati je omejenost ponudbe vplivala ne le na nakupne odločitve posameznikov, ki so se v veliki meri morali zadovoljiti s tem, kar je bilo na voljo, četudi ni bilo po njihovi izbiri, pač pa tudi na cene, ki so v prvi vrsti narasle zaradi višjih stroškov proizvodnje, cen sestavnih delov in stroškov dela, po drugi strani pa, ker prodajalcem zaradi povpraševanja, ki je presegalo ponudbo, ni bilo treba ponujati popustov ali pa so bili ti minimalni.
Prodaja je že bila na takšnih ravneh
Podobni razlogi, torej omejenost dobav novih avtomobilov na slovenski trg in dobre cene, ki so jih trgovci z vozili lahko iztržili na domačem trgu, so vplivali na izvoz novih, pri nas prvič registriranih avtomobilov, ki jih je v preteklosti vsako leto tudi do tretjina našla pot v tujino. "Trg osebnih vozil je bil leta 2022 z velikostjo 44.087 registriranih novih vozil formalno najmanjši po letu 1992, ko je bilo registriranih 32.627 vozil. Če odštejemo ocenjene dnevne registracije večinoma izvoženih vozil, ki jih je bilo 2022 v primerjavi s prejšnjimi leti sorazmerno malo, potem smo pri številki okoli 38.600, kar predstavlja čisti neto trg. To je res zelo malo, vendar smo takšne neto trge že imeli, in sicer leta 2012 in v koronskem letu 2020, pa tudi manjše, v letih 2013 in 2014, ko je število prvič registriranih novih osebnih vozil znašalo okoli 37.300," pojasnjuje Danilo Ferjančič, generalni direktor Porscheja Slovenija, ki govori zgolj o trgu osebnih vozil, torej brez kombiniranih lahkih gospodarskih vozilih, saj osebna vozila predstavljajo daleč največji del trga.
"Kljub uradnemu 16-odstotnemu padcu celotnega trga je bil lanski realen avtomobilski trg v Sloveniji pravzaprav v dobri kondiciji, saj se je delež dnevnih registracij, torej izvoženih vozil, vključenih v uradno registracijsko statistiko, občutno zmanjšal v primerjavi z letom 2021," pritrjuje tudi David Jurič, generalni direktor podjetja Summit Motors Ljubljana, ki pri nas zastopa avtomobilsko znamko Ford.
Ferjančič izpostavi, da je bil trg, gledano zgolj "slovensko" prodajo, v preteklosti že na podobno nizkih ravneh kot lani. "Seveda pa so bili v preteklosti uradni, bruto, trgi zelo napihnjeni z omenjenimi dnevnimi registracijami za izvoz. Za občutek: lani jih je bilo okoli 5500, sicer pa v povprečju zadnjih desetih let okoli 15.000!" postreže s številkami in prizna, da so bile glavni razlog za takšen razvoj slaba dobavljivost vozil in omejitve pri konfiguraciji avtomobilov. "Med letom se je temu problemu pridružila še zadržanost potrošnikov zaradi inflacijskih efektov, ki jih je vojna v Ukrajini še povečala, predvsem zaradi cen energije," pravi Ferjančič in doda, da so se avtomobili tudi precej podražili, zlasti zaradi višjih cen surovin in energentov.
Kaj lahko sodimo po januarski prodaji
Direktor Porscheja Slovenija za leto 2023 pričakuje nadaljnjo postopno normalizacijo dobav: "Obstaja sicer še vedno veliko anomalij, ampak vendarle gre po milimetrih na bolje. Da se situacija z razpoložljivostjo vozil izboljšuje, smo lahko opazili že pri januarskih registracijah, kjer je ponovno očitna praksa dnevnih registracij. Po naši oceni je bil januarski trg napihnjen za vsaj 600 vozil. Če se bo to nadaljevalo, bo formalni statistični trg 2023 verjetno precej večji od preteklih …"
Tudi Jurič pritrjuje spoznanju, da se razmere pri proizvodnji in s tem dobavi novih vozil izboljšujejo: "Dobava in založenost sta boljši, po dolgem času lahko na domačem trgu naletimo tudi na akcijske ponudbe vozil iz zaloge. Lahko bi celo trdili, da v tem segmentu tržno dinamiko zopet začenja narekovati povpraševanje in ne ponudba oziroma proizvodnja. Slika je nekoliko drugačna pri lahkih gospodarskih vozilih, kjer je težav z dobavo še kar nekaj." Sicer pa v tem letu pričakuje stabilen skupni trg z blago rastočim segmentom osebnih vozil in še naprej padajočim trgom lahkih gospodarskih vozil, kar nakazuje tudi že uradna statistika za januar. "Pričakujemo tudi občutno rast prodaje elektrificiranih osebnih vozil," je jasen David Jurič, ki pri Fordu poleg ekspanzije električne mobilnosti pričakuje boljšo dobavljivost ključnih modelov, torej pume, focusa in kuge.
Cene so zrasle
David Jurič prizna, da so se povprečne cene vozil bistveno zvišale, kar delno pripisuje novim varnostnim in emisijskim standardom, delno pa naraščajočim cenam surovin, komponent, energije in delovne sile. A doda: "Naša znamka v danih razmerah ni ustvarjala izrednih dobičkov." Danilo Ferjančič pa pojasnjuje, da na splošno seveda velja, "da v časih, ko povpraševanje presega ponudbo, cene rastejo in je manj popustov. To velja tudi za avtomobilski posel in lahko potrdim, da so bile razlike v ceni na prodano enoto večje kot v preteklosti, ko smo skakali iz ene akcije v drugo. S poslovnega vidika je torej celotna veriga - od proizvajalca do trgovca - gotovo nadoknadila izpad zaradi številčno manjše prodaje."
