Dejstvo je, da postajamo ob pospešeni digitalizaciji na vseh področjih vse bolj odvisni od informacijskih sistemov. Doma, v pisarni, v šoli. Zadnji primer kibernetskega napada na mariborsko univerzo je to ustanovo povsem ohromil, a pisanje o digitalni apokalipsi je morda le malce pretirano. Četudi je po doslej posredovanih podatkih stanje več kot resno, odgovorni pa sploh še ne morejo oceniti škode in časa, ki bo potreben za vzpostavitev delujočega stanja prizadetih sistemov.

Žal se kibernetski napadi dogajajo skoraj ves čas. Viri navajajo različne številke, a število kibernetskih napadov naj bi po svetu preseglo 4000 na dan. Vsak dan. Vsakih 14 sekund pa kakšno podjetje postane žrtev napada z izsiljevalskimi virusi, tako imenovanega "ransomware" napada. V povprečju naj bi bila letos škoda posameznega vdora in kraje podatkov neverjetnih 4,88 milijona dolarjev. Da so kripto prevare dobičkonosen in dobro organiziran posel, so v minulem poročilu o kibernetski varnosti ugotovili tudi pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.

Verjetnost, da kdorkoli izmed nas postane tarča, torej ni zanemarljiva. Bi torej tudi splošno javnost moralo biti strah? Samo pomislite, kdaj ste nazadnje prejeli elektronsko sporočilo, v katerem banka, katere komitent sploh niste, od vas zahteva, da nujno spremeniti svoj PIN, saj sicer ne boste mogli dostopati do svojega denarja. Ali vas je poklicala v polomljeni slovenščini govoreča agentka in vas želela obvarovati pred visokimi davki na tiste vaše tri bitcoine. Pa sploh nikoli niste kupili kriptovalute.

Pomislite, preden karkoli kliknite ali Think before you click je poziv, ki je še kako na mestu. Več kot 90 odstotkov uspešnih kibernetskih napadov se začne z lažnim sporočilom in tovrstnih sporočil je vse več. Sploh v luči nekaterih črnogledih napovedi, ki umetno inteligenco namesto neutrudljivega pomočnika, ki nam bo poenostavil in pohitril vsakdanja opravila, postavljajo v vlogo hudobca, potem ja. Mora nas biti strah. UI namreč ne pomaga samo pri vsemogočih opravilih, ampak piše tudi računalniško kodo - da, tudi viruse -, sestavlja izjemno pristne in jezikovno dovršene e-maile nadrejenih, ki nas pozivajo, da določeni firmi nujno nakažete nekaj tisoč ali deset tisoč evrov ... 

Četudi z mariborske univerze sporočajo, da odtoka informacij ni bilo in da od napadalca še niso prejeli zahteve po plačilu dekripcijskega ključa, se poraja vprašanje, ali si bodo po plačilu zahtevanega zneska, ki je najpogosteje izražen v kriptovaluti bitcoin, tudi resnično povrnili dostop. Znani so primeri, ko se kiberkriminalci niso zadovoljili z zahtevanim zneskom, ampak so kratko malo zahtevali več. Kaj pa varnostna kopija? Tista rešilna bilka, ki se je marsikdo oklepa. Velikokrat so kiberkriminalci tako dolgo neopaženi v sistemu, da preučijo celotno infrastrukturo in jim uspe ohromiti tudi varnostne kopije. 

Kibernetske grožnje so nekaj, s čimer se bomo morali naučiti živeti. Tako doma kot v pisarni ali v šoli. Zelo priporočljivo je, da vsi zaposleni opravijo vsaj spletni tečaj o informacijski varnosti, ki ga je mogoče najti na spletnih straneh SI-CERT-a. V tečaju Varni v pisarni so skušali uporabniku na razumljiv način prikazati najpogostejše nevarnosti, ki prežijo na zaposlene v podjetjih, skupaj s konkretnimi nasveti za zaščito. Ranljiva skupina so tudi starejši, tehnološko manj pismeni ljudje, ki so preveč zaupljivi.