Mariborčani smo ponosni na našo vinogradniško krajino na severnem obrobju mesta, ki je v direktnem kontaktu z urbano krajino. Posebnost so vinogradi na Piramidi, ki jih opazimo takoj ob vstopu v mestno središče. Skupaj z geomorfološko tvorbo v obliki piramide in kapelico na vrhu predstavljajo enkraten prostorski simbol mesta.
Slišati je, da Mestna občina Maribor predvideva obnovo vinogradov na Piramidi s samoprispevki. Ideja o obnovi ni nova, je pa ta nujna. MOM kot vedno pozablja, da je nekdanji Zavod za urbanizem (ZUM) vinograde na Piramidi prostorsko umestil in povezal s Tremi ribniki že v 80. letih preteklega stoletja (projekti so v arhivu ZUM-a). Prav tako so bili že narejeni projekti za stopnišče na zahodnem delu Piramide, ki ležijo verjetno zaprašeni v arhivu SIS-a za komunalo. Takrat smo hoteli Piramido povezati s Tremi ribniki s parkirišča pri "Kličku".
Obnova je stekla, vodja projekta za obnovo Piramide je bil tedaj gospod Črt Mesarič, univ. dipl. pravnik, tedanji predsednik Socialistične zveze, ki ima največ zaslug, da se je takrat vinograd v celoti izvedel. Sadike trsov ter sadnjo sta plačala SIS za komunalo Maribor in Sklad stavbnih zemljišč, sohe je darovalo Gozdno gospodarstvo Maribor, žice pa Jeklotehna. Posebno vlogo pri obnovi je imel še pokojni gospod Jože Požauko, višji gr. tehnik, ki je na Piramidi postavil baročne oporne zidove, ker je obstajala nevarnost zemeljskih zdrsov.
Tudi steklenice in nalepke za vino s Piramide, ki naj bi bilo ustekleničeno tudi za protokolarne namene, so bile pripravljene. Oblikovala sta jih Oskar Kogoj in akad. slikar Viktor Šest. Občina vina s Piramide v protokolarne namene praktično ni uporabljala, ker je bilo takrat bolj aktualno vino stare trte. Vino je negoval tedanji direktor podjetja Vinag, enolog mag. Jože Protner. Vsi udeleženci, vključeni v projekt Piramide, smo delo opravili prostovoljno. Vzorno izveden vinograd je bil predan Vinagu z eno samo zahtevo, da ga ta vzdržuje kot dober gospodar, brez obveznosti do mesta, a kaj, ko ga je hitro zanemaril in uničil.
Če bi vinograd redno vzdrževali, sedaj ne bi bilo treba obujati idej o samoprispevkih občanov. Danes vemo, da je veliko objektov, ki so bili zgrajeni ali obnovljeni s samoprispevki ali pa z davkoplačevalskim denarjem, na žalost pristalo v privatnih rokah. Bojim se, da bo lepega dne tako tudi z obnovljenim vinogradom na Piramidi in z gostilno Pri treh ribnikih pod njo.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
