Mariborsko letališče s 25 zaposlenimi je v upravljanju državne družbe DRI upravljanje investicij. Njihova pogodba o upravljanju poteče konec letošnjega leta, v DRI in na ministrstvu za infrastrukturo pa so nam pojasnili, da še ni potrjeno, ali bo podaljšana. Neuradno je sicer slišati, da naj bi se to zgodilo, podaljšanje pa veljalo do 31. decembra 2021.
Po naših podatkih naj bi DRI letos na mariborskem letališču dosegel vsega četrt milijona evrov prihodkov in imel vsaj 600 tisoč evrov izgube. Na letališču imajo letno zgolj nekaj tisoč potnikov, ki prihajajo in odhajajo z manjšimi zasebnimi letali, občasno športne ekipe najamejo čarterje, tu je še helikopterska enota nujne medicinske pomoči, opravlja se prevoz človeških organov, poteka usposabljanje Slovenske vojske in (tujih) civilnih pilotov. Spomnimo še, da so kitajski vlagatelji pred časom po velikih načrtih odstopili od koncesijske pogodbe za upravljanje mariborskega letališča in z njimi potekajo sodni spori o delu nepremičnin, ki so ostale v njihovi lasti prek podjetja Aerodrom Maribor.
Ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca ima ob vsem naštetem novo idejo, kako bi oživili letališče: ob njem bi postavili multimodalni logistični center (MLC), ki bi se raztezal na 400 hektarjih in bi bil največji v Sloveniji.
Projekt brez pravega časovnega in finančnega okvira
MLC je logistični center, ki združuje različne oblike transporta in pretovora, in mariborski MLC ob letališču v Orehovi vasi bi združeval letalski, železniški, cestni in pristaniški tovorni promet, saj bi bila v projekt po načrtih ministra Vrtovca vključena Luka Koper. Projekt naj bi potekal v naslednjem časovnem sosledju: sprva bo ministrstvo za infrastrukturo z lokalnimi skupnostmi predvidoma še do konca letošnjega leta podpisalo pismo o nameri, pogovori z nekaterimi župani so že potekali, nazadnje v sredo na ministrstvu v Ljubljani. Nato bi vlada sprejela sklep, da prične s projektom, ki bi se kasneje lahko izvajal po obstoječi pobudi za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN), ki med drugim predvideva spremembo dolžine letališke steze z 2500 metrov na 3300, ali s povsem novim DPN. Predvidena je tudi dograditev železniškega tira na območju Magne in mariborskega letališča. Po načrtih ministra Vrtovca bi prihodnje leto že objavili mednarodni arhitekturni natečaj.
A na ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da projekt še nima ne časovnega in ne finančnega okvira, gre le za idejo oziroma vizijo infrastrukturnega ministra Vrtovca. Bi pa bilo za projekt koristno, da se sprejme kakšen zavezujoč dokument, da bo lahko s projektom ta ali kakšna druga prihodnja vlada potem resno nadaljevala. Ker je načrtovano, da naj bi bil drugi železniški tir Koper-Divača zgrajen do 2025/26 - z Madžari ali brez njih, bi bilo smiselno, da bi bil MLC ob mariborskem letališču do takrat že postavljen.
Potreba po več logistike v Mariboru
Skupina Pošte Slovenije (PS) se iz tradicionalnega poštnega operaterja spreminja v mednarodno logistično podjetje, zato pozdravlja vse pobude za močnejše pozicioniranje Slovenije na logistični zemljevid. Tudi Pošta prepoznava potrebo po širjenju logističnih kapacitet v Mariboru in to načrtuje v prihodnjih letih. Vloga Pošte v sinergiji z odvisno družbo Intereuropa bi lahko bila ob izkoriščanju multimodalnega logističnega centra ob mariborskem letališču izjemnega pomena. Takšen center bi bilo mogoče uporabiti za pretovor blaga, skladiščenje in druge logistične storitve (na primer komisioniranje, deklariranje, paletiziranje), predstavljal bi izhodišče za transportni promet po Sloveniji in regiji. Intereuropa bi s Pošto Slovenije zagotavljala sprejem in odpremo e-commerce pošiljk, ki prispejo z letalom, in zagotovila distribucijo v cestnem prometu v okviru celotne regije, ki jo že pokriva.
Luka Koper že z zemljišči v Beltincih in Sežani
V Luki Koper težko komentirajo zadeve, ker je ideja v povojih. "Obstaja veliko povpraševanje, tudi med logističnimi podjetji, za primerne lokacije v Sloveniji za postavitev distribucijskih, skladiščnih in podobnih centrov, kar pozdravljamo, saj bi to obogatilo ponudbo na transportni poti skozi koprsko pristanišče," pojasnjujejo v Luki Koper, kjer so že lastniki 64 hektarjev kmetijskih zemljišč v Lipovcih (občina Beltinci). Parcele so kupovali pretežno v letu 2008, da bi tam uredili logistični center.
"Do uresničitve projekta ni prišlo, predvsem zaradi gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008 in zaradi katere smo vse razpoložljive resurse osredotočili na osnovno dejavnost, torej pristaniške storitve. Načrte o gradnji logističnega centra v Beltincih je treba znova ovrednotiti oziroma aktualizirati in doreči status zemljišč, saj gre trenutno za kmetijska zemljišča," dodajajo v Luki Koper, kjer so prav tako lastniki 61 hektarjev zemljišč v Sežani. Tudi tam je stanje nespremenjeno od leta 2009, in iz istih razlogov kot v Beltincih, le da tam ne gre za kmetijska zemljišča, a sežanska občina še ni sprejela vseh potrebnih prostorskih aktov.
Prostor ima izjemen geostrateški potencial
Hoško-slivniški župan Marko Soršak se je z idejami o MLC seznanil in jih v celoti podpira. Zanj je pomembno, da ne nadaljujejo z enakim načinom kot prejšnje vodstvo ministrstva, ki je želelo iz letališča narediti potencialnega invalida. "S podaljšanjem steze lahko pristaja več različnih letal in smo lahko v prednosti pred sosednjimi letališči. Potem bo vsaj neka možnost, da se najde potencialni zasebni partner, saj sedaj zanimanja ni," je dejal Soršak.
Ob mariborskem letališču se križajo evropska avtocestna koridorja in železniški koridor. Prostor ima izjemen geostrateški potencial, je prepričan Soršak. "Razvoj letališča s pripadajočim gospodarskim delom (logistika, turizem, potniški promet …) ob obstoječi industrijski coni bi prinesel gospodarski razvoj območja. Verjamem, da bi se kateri izmed 16 tisoč ljudi, ki si kruh služijo v Avstriji, pa marsikateri, ki dnevno hodi na delo v prestolnico, poiskal delo bližje domu in tako pridobil čas, ki bi ga lahko preživel z družino, prijatelji ali namenil sebi," razlaga Soršak.
Kremžar: Tega smo se bali že ob kitajskih investitorjih
Nekdanji miklavški župan Leo Kremžar je do novega logističnega projekta ob mariborskem letališču kritičen. "To je tisto, česar smo se bali že ob kitajskih investitorjih. Namreč, da bo mariborsko letališče zgolj pretovorno, potniškega prometa pa ne bo. Ves čas si prizadevajo za podaljšanje letališke piste, da bodo tu pristajala največja tovorna letala, ki so tudi najbolj hrupna in najbolj onesnažujejo okolje. Vsakih nekaj let obudijo ideje o oživitvi teh dejavnosti na mariborskem letališču ali o neke vrste bazi Nata, a pozablja se, da so občine Miklavž, Starše pa Rače - Fram in Hoče - Slivnica že okoljsko močno degradirane s težko industrijo in individualnimi kurišči, tako kot celotno Dravsko polje. Se kdo potem čudi, če je največ smrti zaradi novega koronavirusa prav v severni Italiji in pa v določenih delih Slovenije, kjer so močni industrijski centri, ne pa recimo na naši Obali, kjer je tega bistveno manj? Vsaj v času epidemije koronavirusa ne smemo pozabiti na varovanje okolja. Lepo je slišati, da bo mariborsko letališče zaledna logistika in skladišče za koprsko pristanišče, a dodaten (pre)tovor bo tem krajem prinesel dodatno onesnaženje," je jasen Kremžar.
Financiranje projekta vidi skozi zasebni kapital v obliki javno-zasebnega partnerstva z državo. "Upam, da po mnogih letih pride do sprejetja DPN, ki ne bo narejen za naslednjih pet let, ampak bo zasnovan strateško. Okoljski vidik naložbe je dodelan v okoljskem poročilu. Vsak poseg prinese spremembe. Tu pa je na občanih (več občin) oziroma regiji, da se odločimo, kaj v prihodnosti želimo. Seveda pa je vsak ukrep treba preučiti in umestiti znotraj dovoljenih mejnih vrednosti, kot to določa zakonodaja," pravi Soršak.
Pomembni vplivi morebitne širitve na okolje
Tudi vodstvo MO Maribor pozdravlja ministrov ambiciozno zastavljeni projekt za razvoj letališča in ocenjuje, da ima lahko, posebej ob upoštevanju njegove strateške geografske lege, za Maribor in širšo regijo samo pozitivne učinke. "Upamo, da bo s tako zastavljenimi državnimi projekti letališče pridobilo strateškega partnerja, ki bo prispeval k razvoju dejavnosti na tej infrastrukturi. Zadovoljni smo tudi s prizadevanji za nadaljevanje postopka priprave DPN, pri čemer je posebej pozitivno, da so pripravljavci upoštevali vse pripombe in predloge mariborske občine - med drugim za priključitev letališča na železniško infrastrukturo, pa tudi za podaljšanje vzletno-pristajalne steze. Glede vplivov na okolje pa bi dodali, da je postopek sprejemanja DPN kompleksen, a želimo, da bodo v postopku ustrezno obravnavani vsi vplivi morebitne širitve letališča na okolje," odgovarjajo na mariborski občini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
