Nedavno je dobila Slovenija poziv Evropske komisije, naj zavaruje okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami, ker do julija 2019 ni pripravila in sporočila akcijskega načrta v zvezi s tem. Kako pa je na lokalnem nivoju?
Na območju gozdov je opaziti pavlovnijo in veliki pajesen ter potencialno invazivno vrsto navadno barvilnico kot zelnato trajnico, pojasnjujejo na mariborski občini. V večji meri so se razširile po žledu leta 2014, domnevajo, da so semena prišla z vrtov. Pogostejše tujerodne invazivne rastline na območju mestne občine Maribor so še vrste zlatih rozg, žlezava nedotika, enoletne suholetnice, japonski dresnik in ambrozije. Slednjo je v Sloveniji že dobro desetletje zakonsko obvezno zatirati, lastniki zemljišč so jo dolžni sami odstranjevati tako na kmetijskih kot na nekmetijskih zemljiščih.
Odstranjuje se pajesen, ambrozija, ocetovec in japonski dresnik
Za odstranjevanje invazivk na javnih prometnih površinah je pristojen Urad za komunalo, promet in prostor. "V največji meri je odstranjeval veliki pajesen, odstranili so vsaj 50 različnih velikih dreves. Odstranjujejo se redno tudi ambrozija, ocetovec in japonski dresnik," pravijo na mariborski občini. Ob tem dodajajo, da pa se še vedno največ invazivk pojavlja na površinah, kjer ni določenega konkretnega upravljavca in posledično ni rednih vzdrževalnih obhodov oziroma se izvaja zgolj vzdrževanje v okviru zakonsko predpisanih normativov.
Niso vse tujerodne vrste invazivne
Niso vse tujerodne vrste tudi invazivne: brez tujerodnih vrst bi bila naša mesta, parki in vrtovi videti precej drugače, bila bi manj barvita in raznolika. Invazivne so tiste, ki se v novem okolju ustalijo in povzročajo spremembe, ki škodljivo vplivajo na domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo in/ali zdravje ljudi.
Anketa, izvedena v okviru projekta Alptrees, kaže, da smo v Sloveniji od vseh alpskih držav najbolj "prestrašeni" glede tujerodnih vrst, saj tri četrtine vprašanih meni, da prinašajo visoko tveganje. Kljub temu bodo tujerodne vrste še naprej imele v mestih pomembno vlogo, saj so bolje od domorodnih vrst prilagojene na ekstremne razmere, toda niso zaželene v gozdovih in na varovanih območjih narave.
"Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor se s tujerodnimi (invazivnimi) vrstami prioritetno ukvarja na območjih, ki so bodisi senzibilne zaradi svoje naravovarstvene vrednosti (na primer Mestni park s širšim območjem Kalvarije, Mestnega vrha in Piramide, obrežje Drave) in na območju gozdov, ki so z naravovarstvenega vidika pomembni habitatni tipi (zlasti gozdovi s posebnim namenom)," pojasnjujejo na občini. Občina za izvedbo aktivnosti pridobi mnenje različnih institucij (Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru), v konkretne aktivnosti pa vključujejo tudi mlade preko društev in šol. Tako so denimo odstranjevanje invazivk na območju Mariborskega otoka in Stražuna, ki ga je koordinirala Skupna služba varstva okolja, avgusta lani opravili člani Društva študentov naravoslovja, na Piramidi pa dijaki srednje lesarske šole, ki so v okviru projekta Alptrees odstranjevali veliki pajesen.
Odstranjevanje invazivk je težavno in dolgotrajno početje. Potrebna je velika vztrajnost in tudi poznavanje načinov razširjanja posameznih rastlin. Invazivne vrste imajo namreč praviloma trdovratne korenine, "dolgoživa" semena in podobno.
S projektom Alptress do enotne strategije?
Mariborska občina že od leta 2019 sodeluje v mednarodnem projektu Alptrees, ki ga sofinancira program Interreg Območje Alp, projekt se bo zaključil junija letos. "Cilj projekta Alptrees je razviti enotno strategijo za odgovorno ravnanje in upravljanje s tujerodnimi in invazivnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru. Aktivnosti projekta so usmerjene v inventarizacijo invazivnih tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na območju MOM, izvedbo pedagoških aktivnosti s področja uporabe lesa invazivnih tujerodnih vrst dreves in ozaveščanje in izobraževanje o invazivnosti teh vrst ter njihove prednosti, saj so v luči podnebnih sprememb ob ustreznih raziskavah lahko alternativa za ohranjanje urbanih gozdov in zelenih površin," pravijo na občini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
