Andreja Kutin
Bober je ob mariborskem delu Drave naseljen že vsaj leto, a je nase opozoril pred kratkim, ko je podrl vrbo ob promenadi na Lentu. Zaradi fascinacije meščanov nad sicer za to okolje nenavadnimi živalmi je hitro postal spletna senzacija, nekdo se je spomnil celo fotomontaže s podrtim klopotcem pred Hišo Stare trte, mnoge je zaskrbelo za novo brv. Dobra vest je, da "mrtvega" lesa bober ne malica.
V 25 letih poselili Slovenijo in Hrvaško
Sicer pa skupne službe za varstvo okolja sporočajo, da glede bobra ne izvajajo "kakšnih posebnih nalog ali monitoringa te zaščitene živali, ker je tudi njegova prisotnost do sedaj bila na našem območju v nekem sonaravnem obsegu in ni povzročala večje škode ali preglavic". Bober je bil doslej prisoten predvsem v zgornjem toku reke Drave, na območju krajinskega parka Mariborsko jezero, v bližini Kamnice, Bresternice, obrežja Mariborskega otoka. "Ob razširjenem pojavljanju v urbanem delu mesta letos jeseni je MOM takoj povezala izvajalce in načrtovalce projekta obnove Lenta, vzdrževalca obrežnih zelenih površin (Nigrad), arboristko ter zaščitila obstoječa drevesa na način, kot se to običajno izvede (s fizično zaščito). So se pa povezali tudi s skrbnikom Stare trte, ki je zaščitil trto," sporočajo z občine. Ne nazadnje je to, da se je vrsta naselila prav v Mariboru, dober znak.
"Medtem ko vrste na naših tleh ni bilo, se je naravno okolje zelo spremenilo, bober pa je izginil iz zavesti ljudi"
Naša avtohtona vrsta je v preteklosti zaradi pretiranega lova tako v Sloveniji kot tudi v mnogih drugih evropskih državah namreč izumrla. V letu 1996 so pričeli bobre naseljevati na Hrvaškem. "Iz Bavarske so pripeljali 85 živali, njihovi potomci pa so se razširili tudi v Slovenijo, Avstrijo in na Madžarsko. Kolonizacija še ni zaključena, po zdaj znanih podatkih je vrsta prisotna na vseh velikih rekah podonavskega povodja (Mura, Drava, Sava, Sotla, Krka, Kolpa) in na številnih pritokih, na mnogih vodah pa ga še pričakujemo. Zanimivo je, da je bober že pred nekaj leti po reki Savi prispel v bližino Bleda," pojasnjuje biologinja Tatjana Gregorc z Inštituta Lutra.
Narava, družba in ukrepi
Ko so vsi najboljši deli habitata na nekem območju že zasedeni, se bobri lahko ustalijo tudi na manj primernih oziroma suboptimalnih habitatih. Pogosto tudi v urbanih območjih in v večjih mestih. Na prisotnost človeka se sčasoma navadijo, zato jih ponekod lahko opazujemo tudi sredi belega dne. Kot se bobri navadijo na nas, se bomo, kot kaže, tudi mi navadili na njih. "Medtem ko vrste na naših tleh ni bilo, se je naravno okolje zelo spremenilo, bober pa je izginil iz zavesti ljudi. Pozabili smo, kako sobivati s to vrsto, veliko bolj kot izguba naravnega habitata pa bobru povzroča težave izguba 'družbenega' habitata," pravi Tatjana Gregorc. Kljub temu obstajajo večja mesta, kot je Maribor, kjer se v rekah bobri počutijo čisto domače.
Družinski rastlinojedi
Bobri so izključno rastlinojedi. Prehranjujejo se z zelmi in vodnimi rastlinami, od prve zmrzali, ko zeliščni sloj pomrzne, pa vse do pomladi pa se prehranjujejo z lubjem dreves in grmičevja. Uživajo okrog 150 različnih vrst zeli in 80 lesnih vrst. Izbirajo predvsem mehkolesne vrste (na primer vrbe in topole), ki so gospodarsko manj zanimive. Drevesa obglodajo v značilni obliki peščene ure, ko drevo podrejo, pa odgriznejo manjše veje in jih odvlečejo v vodo, kjer se večinoma prehranjujejo. Dele podrtih dreves pa lahko uporabijo tudi za gradnjo bobrišč ali jezov. Bobri so monogamni, živijo v majhnih družinskih skupinah (kolonijah), povprečne velikosti 3,8 živali. So teritorialne živali, velikost teritorija je okrog tri kilometre in je odvisna od razpoložljivosti hrane. Samica v aprilu ali maju skoti do pet mladičev. Bobri dočakajo starost tudi do 20 let.
Za zmanjševanje konfliktov med človekom in bobrom je na voljo precej učinkovitih in preprostih ukrepov. Lokalne nezaželene poplave za jezovi preprečujemo z namestitvijo cevi (tako imenovani bobrobran), s katero uravnavamo višino vode za jezom, posamezna drevesa zaščitimo z mrežo, za ograditev večjih površin so učinkoviti tudi električni pastirji. Vse te rešitve prinaša v slovenski prostor projekt Life Beaver, v katerem pri Inštitutu Lutra spremljajo pojavljanje bobra v Sloveniji tudi s pomočjo spletne aplikacije Bobrosled.
