Barbara Bradač
Prva gimnazija Maribor letos praznuje 170 let in je v zgodovini preživela cesarstvo, kraljevino, različne republike, tudi mnogo reform. Ob visokem jubileju načrtujejo veliko dogajanja in upajo, da jim novi koronavirus ne bo preveč prekrižal načrtov. Prvo gimnazijo Maribor že deset let vodi Herman Pušnik, ki je dobil še en mandat, kot ravnatelj skrbi za 4500 kvadratnih metrov stavbe, vodi 60 profesorjev in profesoric ter 800 dijakov in dijakinj.
Profesorji vaše šole so v začetku julija napisali peticijo, ki jo je do danes podpisalo že več kot 3700 ljudi. Z njo pozivajo ministrstvo, naj poišče možnosti, kako dijake vrniti v šolske klopi, saj je steklo tudi preostalo javno življenje.
"Ko smo na pedagoški konferenci delali evalvacijo šolskega leta in izmenjali izkušnje šolanja na daljavo, je bilo jasno izraženo mnenje, da je izobraževanje v šoli popolnoma nekaj drugega kot izobraževanje na daljavo. Profesorjem se je zdelo smiselno, da na to opozorijo še širšo javnost. Prvi, drugi, tretji letniki se v tem šolskem letu, ki se izteka, edini niso smeli vrniti v šole. Praktično bo pol leta, odkar so 13. marca zapustili šolo, kar je izjemno dolgo obdobje, ne samo zaradi učnih ciljev, ampak tudi ostalih, ki naj bi jim šola sledila, pa tudi zaradi dijakov samih, osebnostnega razvoja v tem občutljivem obdobju odraščanja. Seveda se zmeraj poudarja 'če vrnitev dopušča epidemiološka slika', ampak če delujejo osnovne šole in vrtci, je prav, da imajo tudi dijaki priložnost, da pridejo k pouku v šolo, in to si tudi želijo. Bi pa se morali o avtobusnih povezavah, pri nas je 55 odstotkov dijakov vozačev, in o tem, kako zagotoviti varno bivanje v dijaških domovih, začeti pogovarjati sedaj, ne 1. septembra."
"Profesorji lahko pomagamo, lahko motiviramo, ne moremo pa zahtevati visoke motiviranosti"
Od ena do pet
1. Kakšni ste bili kot dijak Prve gimnazije? Poslušni, mirni, trmoglavi ...?
"Verjetno sem bil kombinacija vsega, odvisno, v katerem letniku. Imel sem izjemno srečo s sošolkami in sošolci, večinoma smo bili vozači. Pri nas ni bilo mature, bil je zaključni izpit, in če si bil odličen, ti ga ni bilo treba opravljati in jaz ga nisem opravljal."
2. Ste pogosto obiskovali lokal Dželoza, nekoč priljubljeno shajališče dijakov?
"Ne, niti nisem imel časa, ker sem bil vozač. Sem pa se veliko stvari naučil in prebral na avtobusu."
3. Kateri šolski predmet vam ni bil ljub?
"V osnovni šoli športna vzgoja in kateri od vzgojnih predmetov, ki smo jih imeli. V gimnaziji sem imel na začetku nekaj težav pri francoščini pa zadnja generacija smo bili, ki smo imeli predmete samoupravljanje s temelji marksizma in obramboslovje, ti mi niso najbolj dišali."
4. Kako ocenjujete družbenopolitično dogajanje v državi? Vsak petek so protesti.
"Ljudje nikoli ne protestirajo zaman. To je na eni strani močan emocionalni naboj, zagotovo pa tudi neka odločitev, ki zori, ki ni sprejeta ad hoc. Če je takšna kontinuiteta kot sedaj, je treba te proteste spoštovati. Naloga politike ni, da blati ljudi, ampak da jim prisluhne. Ni rečeno, da imajo protestniki zmeraj prav, ampak izražajo mnenje, ki ga je treba, če je artikulirano, tudi upoštevati. Predvsem pa se mora vzpostaviti kultura dialoga, ne pa, da se ruši z ene ali druge strani. Odgovornost nosijo tisti, ki so tam profesionalno. Čeprav je množici kdaj kaj oproščeno, bi morala biti politika profesionalna."
5. Odraščali ste v Ribnici na Pohorju, se šolali in diplomirali v Mariboru. Danes živite v Dupleku. Kako vidite mesto Maribor?
"Mesto diha drugače kot ostala mesta. To vidiš šele, ko pridejo gostje, tudi nekdanji dijaki iz drugih delov Slovenije ali iz tujine na obisk. Malo preveč smo samokritični, nikoli zadovoljni. Nekatere stvari so odlične. Včasih se niti ne zavedamo, kakšen privilegij imamo tukaj živeti in kako kakovostne prireditve so v mestu."
"Zaustavljamo mednarodne izmenjave in večdnevne ekskurzije v tujino, maturantsko ekskurzijo smo prestavili na konec aprila"
"V desetih letih se je na ministrstvu za šolstvo zamenjalo devet ministrov"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
