
Ob čestitkah vsem zlatim maturantom splošne in mednarodne mature v Mariboru je primerjava s preteklimi leti in drugimi mesti pokazala, da je letošnje leto za mariborske dijake sorazmerno neuspešno. Na štirih mariborskih gimnazijah je bilo na splošni le 13 zlatih maturantov (to so dijaki, ki dosežejo vsaj 30 točk od 34), kar je po letu 2017, ko je bil še en manj, najslabši rezultat v zadnjih desetih letih. Na treh celjskih gimnazijah je bilo recimo zlatih maturantov 22, na Gimnaziji Novo mesto 13, na najuspešnejši ljubljanski gimnaziji Bežigrad kar 36. Rezultati mednarodne mature, ki jo v Mariboru opravljajo samo na II. gimnaziji, pa so primerljivi s preteklimi leti. Kaj nam ti rezultati pripovedujejo, smo se pogovarjali z ravnatelji mariborskih gimnazij.
Zakaj bi se učil, samo narediti moram maturo
Na II. gimnaziji Maribor so s šestimi zlatimi maturanti zabeležili najslabši rezultat v zadnjih desetih letih. To dejstvo izboljša podatek, da so njihovi dijaki dosegli enega najvišjih povprečij števila točk v tem obdobju (22,45 točk). Ta rezultat je tudi precej višji od letošnjega državnega povprečja, ki znaša 20,35 točke. "Podatki o zlatih maturantih so slabi. Cela regija, Koroška, Prekmurje, Štajerska od Celja gor (brez Celja) nima skupaj toliko zlatih maturantov, kot jih ima bežigrajska gimnazija," pravi ravnatelj Ivan Lorenčič, ki pojasnilo za to najde v tem, kje dijaki nadaljujejo študij.

Mogoče manjka malo ambicioznosti
Med letošnjimi 280 slovenskimi zlatimi maturanti jih je 19 s I. gimnazije v Celju. Povprečno število točk je za celotno gimnazijo 21,71, posebej za splošno gimnazijo pa 23,44. Ravnatelj Anton Šepetavc: "Pri nas so dijaki izrazito ambiciozni, smo 212 let stara šola s tradicijo, skozi katero je šlo na tisoče ljudi v svojih strokah, uspešnih doma in v tujini. Vse to, ta tradicija, ta duh šole ljudi dviguje na višjo raven. Otroci pridejo k nam, ker si dejansko želijo nekaj znati in si za to prizadevajo. Seveda ne vsi enako, a večina je takih, ki bi radi znali in bi radi po gimnaziji v različnih študijih res kaj dosegli. Mi jih tudi spodbujamo, da izberejo višji nivo. Odličnost se ne doseže zlahka, ampak s trdim delom, vztrajnostjo, odgovornostjo, z vrednotami, ki jih zelo poudarjamo. Mogoče v Mariboru malo manjka ambicioznosti, mogoče je prevladala neka apatija zaradi različnih dogodkov v zadnjih 30 letih, iz katere se Maribor še ni izvlekel. Gre za širok krog razlogov, zakaj mariborski gimnazijci, ki niso nič manj pametni kot vsi drugi, nimajo tako visokih rezultatov kot mi. Mogoče je delno kriva tudi preširoka usmerjenost na kakšni gimnaziji, mogoče je kak projekt ob pouku preveč."
Postali smo instant družba
Ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer se strinja z Lorenčičem, da motivacija dijakov upade, če ni omejitve na vpis na fakultete. "Naše število zlatih maturantov je recimo zelo zelo nizko, pa ne zato, ker ne bi kdo zmogel, ampak ker imajo dovolj točk za vpis, pa rečejo, zakaj, čemu bi se trudil, ni mi treba. Tako ne gredo na višji nivo pri določenih predmetih in potem avtomatično izpadeš iz možnosti biti najboljši."

Zlati maturantje na Medicinsko fakulteto
V tem študijskem letu na Univerzi v Mariboru izvajajo 184 študijskih programov. Kot so nam povedali, je bila lani omejitev vpisa v prvem prijavnem roku na 14 študijskih programih. V prvi letnik je bilo v programe mariborske univerze vpisanih 24 zlatih maturantov, največ na mariborsko Medicinsko fakulteto.
Zakaj so dijaki od drugod bolj motivirani
Ampak zakaj so potem celjski ali ljubljanski dijaki mnogo bolj motivirani? "Ne vem, na to si ne znam odgovoriti niti sama, zakaj je drugod drugače, pa veliko o tem razmišljam. Tudi družinska slika je na tem koncu Slovenije posebna. Če je socialna stiska velika, če ni zaposlitev, če se družine ukvarjajo s preživetjem, veliko jih dela v Avstriji ali se vozijo v Ljubljano, se tudi to pozna, da družina tu živi drugače zaradi neprestanega boja za neko preživetje. Če ima družina trdno podlago, varno okolje, če se ne bori dnevno za preživetje, imajo otroci tudi večjo motivacijo in podporo," razmišlja Lešerjeva.

Bolj pragmatični
Miran Lavrič, doktor sociologije in predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru:
"Zgolj na osnovi podatkov o zlatih maturantih za leto 2020 ne moremo zanesljivo sklepati o motiviranosti in šolski uspešnosti mariborskih dijakov in dijakinj. Za kaj takega bi bilo treba narediti natančnejše analize. Treba je tudi poudariti, da so s splošnim uspehom na maturi ravnatelji mariborskih gimnazij v prvih komentarjih izražali pretežno zadovoljstvo, saj povprečja ostajajo na primerljivi ravni s prejšnjimi leti. Dejstvo pa ostaja, da je bilo z vidika zlatih maturantov letošnje leto za mariborske dijake sorazmerno neuspešno. Mislim, da bi bilo razloge za to najprej treba iskati v posebnostih učinka izvajanja pouka na daljavo. Jasno je, da se v izrednih razmerah posamezne šole, družine pa tudi dijaki odzovejo različno. Zdi se mi verjetno, da je kombinacija teh odzivov v Mariboru odločilno prispevala k relativnemu izostanku izjemnih dosežkov na letošnji maturi.
Vendar ob tem ne gre spregledati, da je trend števila zlatih maturantov v Mariboru od leta 2015 v osnovi negativen. Res je tudi, da v tem pogledu Maribor precej zaostaja za primerljivimi mesti, kot sta Celje ali Ljubljana. To bi utegnilo biti povezano z nekoliko manjšo in usihajočo ambicioznostjo mariborskih gimnazijcev. Bistveno je pri tem upoštevati, da ne gre za negativne trende v smislu splošne uspešnosti na maturi. Gre zgolj za manjšo pogostost izjemnih dosežkov. Na osnovi tega sklepam, da so mladi v Mariboru, v primerjavi z vrstniki iz prej omenjenih mest in v primerjavi s predhodnimi obdobji, predvsem bolj pragmatični; da se ne naprezajo več, kot ocenjujejo, da je potrebno za uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja.
To je deloma verjetno povezano z dejstvom, da je, tudi zaradi demografsko majhne generacije, vpis na številne mariborske fakultete možen brez omejitev v smislu minimalnega števila vpisnih točk. Dodal bi še, da je za izjemne dosežke pomembno tudi delo pedagoškega kadra, predvsem v smislu dodatne podpore in motiviranja uspešnejših dijakov. Smiselno bi bilo, da bi mariborske gimnazije razmislile o možnostih izboljšav tudi na tem področju."
Poslanstvo gimnazije ni matura
Na Prvi gimnaziji je število zlatih maturantov primerljivo s prejšnjimi leti, je pa precej slabše doseženo povprečno število točk, ki letos znaša 19,13. Ravnatelj Herman Pušnik ob razlogu, da na zunanjo motiviranost dijakov vpliva, ali bo omejitev vpisa na izbranem študijskem programu ali ne, kar izvedo konec marca, izpostavi še, da je razlika, kdo so učenci, ki se vpišejo na gimnazijo.


Popolnoma različni svetovi
Letos je z dvema zlatima maturantoma - po dveh letih brez - poskočila Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, tudi povprečno število letos doseženih točk, ki je 19,3, je višje kot preteklo leto, ko je bilo to 18. Ravnatelj Samo Repolusk meni, da se slovenska krajina glede izrednih uspehov zadnjih deset let močno spreminja: "Gimnaziji Bežigrad je uspelo obdržati visok nivo znanja zaradi v znanju najbolj izbrane populacije, ki se vpisuje k njim, bistveno pa je ta nivo dvignila Prva gimnazija v Celju, ki je zdaj postala resna konkurenca bežigrajski gimnaziji, na marsikaterem tekmovalnem področju pa jo celo prehiteva. Mariborske gimnazije v tej luči ne izstopamo tako izrazito, kot smo pred leti. Dobro bi bilo analizirati, zakaj: je to res tako velik vpliv socialnoekonomske razvitosti regije, kar naj bi sicer nakazovale mnoge študije?"
