Nina Ambrož
"Imamo težavo, kako med dvema dobrima izbrati najboljšo," je na predstavitvi elaboratov za novo brv v Mariboru dejal župan Saša Arsenovič. Mestna občina Maribor želi postaviti brv čez Mariborski otok in zanjo ima dve enakovredni rešiti. Brv na zahodnem delu Maribora je del županske ideje, da bi ob Dravi med meljskim jezom in Mariborskim otokom vzpostavili urbano pot, Dravsko promenado, in z mostovi za pešce in kolesarje povezali mesto. V razstavišču Urban so danes odprli razstavo, na kateri si je do 17. marca mogoče ogledati vse tri elaborate javnega natečaja. Dogodka so se udeležili tudi avtorjih dveh ekip in predstavili svoje zamisli tako imenovane Huzarske brvi čez Mariborski otok.
Nežna konstrukcija in manj opazna brv
Ker je Mariborski otok habitat številnih rastlinskih in živalskih vrste in je zavarovan, pretirano povečanje števila obiskovalcev tam ni zaželeno. Zato brv ne bo speljana na Mariborski otok in ne bo omogočala vmesnega sestopanja, temveč preko otoka. To je projektantom predstavljalo krajinarski, arhitekturni in inženirski izziv, sta izpostavila dr. Jaka Zevnik in Fernando Alonso Tuero. S Saro Jesihar so zasnovali eno od dveh drugonagrajenih idej.
"Cilj je bil čim manjši poseg v okolje. Forma in videz brvi spremljata naravo, ki se odseva v jamborih iz poliranega, nerjavečega jekla. Z nežno, subtilno konstrukcijo, ki je manj opazna in ne izstopa v prostoru, smo želeli zagotoviti nosilnost, stabilnost. Zato smo izkoristili možnost vmesne podpore na otoku in na ta način zmanjšali razpon," je povedal Zevnik.
Trdna konstrukcija in zaokrožena pot
Dr. Viktor Markelj iz biroja Ponting je prepričan, da "bo brv velika dodana vrednost za to okolje. Katerakoli rešitev bo izbrana, bo predstavljala atrakcijo in svetovni rekord, že zaradi velikosti pešmostu." Pojasnil je, da so (z Jernejem Maherjem, Simonom Severjem, Petrom Gabrijelčičem in Mašo Čelebić so prispevali drugo enakovredno idejo) "v mehke krivine obale Drave želeli postaviti konstrukcijo, ki bo zvezno nadaljevala pot brez pretiranega poseganja v prostor. To smo dosegli z eno samo točko posega na špici otoka in z minimalnim posegom na obeh bregovih. Kolesarska pot je varna, gladka, ravna, brez alu profilov, kakršne so naredili kolegi. Pot za pešce je ločena, na lesu."
"Katerakoli rešitev bo izbrana, bo predstavljala atrakcijo in svetovni rekord, že zaradi velikosti pešmostu"
Gabrijelčič je dodal, da z brvjo v obliki velikega loka želijo ustvariti mehek, privlačen ambient, ki "se približa veliki arhitekturi hidroelektrarne na Dravi, kjer je ob velikih pretokih mogoče opazovati slapove, skorajda malo Niagaro".
Kriteriji še niso znani
Markelj pričakuje, da bo MOM v tehtanju idej in pri odločanju, koga bo izbrala, upoštevala varnost in uresničljivost konstrukcije, ki jo je po oceni komisije Ponting zasnoval bolje v primerjavi s konkurentom, in da bo primerjala strošek izvedbe ter vzdrževanja. Projektanta sta vrednost investicije ocenila na približno sedem do osem milijonov evrov.
Podžupan Gregor Reichenberg, ki je bil predsednik ocenjevalne komisije natečaja (izvedenega v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirsko zbornico Slovenije), meni, da "je ena brv bolj impozantna, kaže nase in je tehnološko, inženirsko dovršena. Druga pa je bolj spravljiva, poskuša biti manj prezentna in je bolj lucidna kot trdna". Reichenberg ne skriva, da je osebno bolj naklonjen subtilnejši ideji, a bodo avtorji te "morali dokazati, da je brv izvedljiva. Naslednji korak bo evalvacija. Pri obeh nagrajencih bi morali naročiti idejne projekte, v katerih bo točno izkazan statični izračun in popis investicije. Lahko se zgodi, da bo na koncu prevladal finančni aspekt," je sklenil podžupan.
Odločujočih kriterijev še niso definirali. Župan računa, da bi brv zgradili še v njegovem mandatu, a ne prej kot leta 2025 ali 2026.
