Trg so ustvarili šele različni mediji in medijski lastniki. Lastnik medija pa je lahko kdorkoli. Če le ima dovolj denarja in željo po vplivu. Medijsko lastništvo namreč ni med najbolj donosnimi posli. Toda tako kot vsak lastnik ali podjetnik ima tudi medijski lastnik željo, da bi ustvaril produkt po svoji meri in vplival na to, kar proizvaja. Pričakovati drugače bi bilo naivno, morda celo čudaško. Lastnikove ideološke orientacije so namreč nekaj, kar zaznamuje lastnino. Na svobodnem medijskem trgu se zavedamo, da je akterjev veliko ali celo ogromno in da se lahko lastniško povezujejo. /.../
Te dni pa je svoj pogled na lastnino razkril še Jeff Bezos, eden od najbogatejših Zemljanov, ki je tudi lastnik časopisa The Washington Post. Odločil se je namreč, da bodo na mnenjski strani objavljali samo stališča, ki podpirajo 'osebne svoboščine in prosti trg'. Bezosova odločitev je dvignila precej prahu in izzvala odhod mnenjskega urednika. To se lahko zdi škandalozno. Toda če na stvar pogledamo v luči 'svobode', ni nerazumljiva. Treba se je namreč zavedati, da imajo mediji lastnike in da imajo ti lastniki ideološke orientacije. Zato si prizadevajo, da s pomočjo lastnine širijo svoje nazore.
Medijski produkt bo na trgu preživel, če bo imel določeno vrednost - pa naj bo to verodostojna informacija, zabava ali kaj tretjega. Tekma na trgu je kruta. Zavedamo se tudi, da skrajna stališča načeloma niso deležna največ pozornosti. Pa vendar ima vsak lastnik priložnost, da določi produkt, tako kot ima potem občinstvo možnost, da mu pokaže, ali je njegova poteza donosna.
Lastnik je gospodar, občinstvo pa je tisto, ki izbira. Objektivnost - ideal novinarstva. pa je vse bolj zaprašena in odrinjena iz kaotičnega medijskega posla."
