Vsak človek se želi neodvisno in varno gibati v svojem okolju. Za dosego tega cilja je treba prilagoditi fizično urbano okolje in odstraniti nevarne točke, urediti dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih površin osebam z različnimi oviranostmi: gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, starejšim, v zadnjem času pa tudi osebam z motnjami v duševnem razvoju. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi se zavzema prav za izboljšanje kvalitete življenja na področju mobilnosti in dostopnosti. 

K projektu, ki ga financira ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, se je od leta 2016 priključilo več kot 100 občin, v katerih živi 1,5 milijona prebivalcev, Maribor je bil med prvimi. Na območju Podravja v projektu sodelujejo še občine Duplek, Kidričevo, Kungota, Lenart, Majšperk, Oplotnica, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. V teh občinah so že bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture, ki so brezplačno na voljo vsem uporabnikom za omogočanje lastne mobilnosti, upravljavcem infrastrukture pa lahko služijo za odpravo ovir v prostoru. 

Podatke o ovirah lahko zbira vsak

Kot je na predstavitvi projekta v Mariboru povedal Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije, je med prebivalci Slovenije približno devet odstotkov invalidov, če pa k tej številki prištejemo še starejše in otroke, se kar 45 odstotkov vseh Slovencev in Slovenk uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Pri nastajanju projekta so ob ministrstvu in občinah sodelovale tudi invalidske organizacije.

Zajem podatkov na terenu s telefoni ali tablicami opravljajo invalidi. Nagovarjajo tudi občane, da jim pošiljajo podatke iz občin, ker so s tem v bazi podatkov na tekočem. Vsak, ki želi sodelovati, lahko naredi fotografijo ovire, pri tem mora imeti vklopljeno lokacijo, fotografijo pa pošlje na naslov dostopnost@gls.si. Baza vsebuje več kot 50.000 objektov. V mariborski občini je po podatkih baze tako na voljo devet stranišč za invalide, 99 zvočnih semaforjev, 230 postajališč in 208 parkirnih mest, medtem ko je fizičnih ovir še vedno 259. Cilj je, da bo aplikacija nekoč lahko izrisala najkrajšo in najboljšo pot, ki jo lahko izbere invalid. Na vprašanje, kdo je zadolžen, da popisane ovire v občini odpravi, Rener odgovarja, da je to na plečih tistega, ki upravlja s prostorom ali pa je skrbnik. To so lahko občine, pa tudi zdravstveni domovi, sodišča ...  

Arsenovič: Pri javnih sanitarijah ima občina še dolg

Predsednica društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Ernestina Savski je na predstavitvi projekta dejala, da so za gluhe in naglušne eden večjih problemov pri mobilnosti železniške postaje, ker so informacije podane zvočno. "Takrat smo popolnoma izgubljeni. Pri hoji po pločnikih in tudi sicer v mestu pa smo zelo pozorni in pazljivi, večkrat pogledamo levo in desno, mi smo tisti, ki se sami čuvamo v prometu." Kot je dodala, je gluhim in naglušnim zelo blizu posredovanje informacij preko telefona in različnih aplikacij, zato jim je tak projekt blizu.

Predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik je projekt komentiral z besedami, da ga veseli, da obstajajo ljudje, ki so ozaveščeni o težavah invalidov. "Naslednji korak je, da se z rezultati projekta seznani pristojne službe in da se ovire odpravijo. Tudi mi bomo pritisnili nanje, da to naredijo. Verjamem, da smo na dobri poti, da bo družba postala vključujoča za vse."

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je spomnil na nekaj občinskih projektov, ki odpravljajo težave gibalno oviranih, s tem pa, je dejal Arsenovič, odpravljajo težave tudi drugih skupin. Prvi tak je projekt, zaradi katerega od Drave do mesta ne bo več nobenega robnika. Da bi to dosegli, je treba odpraviti le še dva robnika. Pri javnih sanitarijah ima občina še dolg, je dejal Arsenovič. Spomnil je, da invalidom v mestu gibanje lajšajo še brezplačno parkiranje, prehodi za pešce z zvočnimi semaforji, lažji dostop na avtobuse javnega potniškega prometa, novi maistri, ki so invalidom bolj prijazni, in sistem prevozov Prostofer. Ob tem je kot pomembno področje za izboljšave izpostavil dvigala v večstanovanjskih stavbah. Občina si prizadeva gradnjo dvigal sofinancirati, a to je tudi stvar države, ne samo občine, je še dejal. Mariborska občina sicer kataloga ovir, ki je kot rezultat zbiranja podatkov Geodetskega inštituta Slovenije na voljo za posamezne občine, še ni naročila.