Mariborski in velenjski invalidi se za zelenimi mizami srečujejo neprekinjeno že osemnajst let

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
22.11.2024 13:00

Na že 36. prijateljskem srečanju so se v dvorani Tabor dobili namiznoteniški igralci in igralke Medobčinskega društva delovnih invalidov Maribor in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Skupinska fotografija za spominski album.
Branko Mavrin

Srečanje je znova potrdilo, kako tesna je vez med člani obeh društev. Ti se srečujejo že 18 let, vsako pomlad stopijo za mize v Velenju, vsako jesen pa v Mariboru. Pred začetkom tekmovanja je igralce in igralke pozdravil Tone Salamom, dolgoletni vodja namiznoteniške sekcije omenjenega mariborskega društva, in izpostavil prijateljstvo med člani obeh društev: "Vez med društvoma je zelo trdna in z vsakim srečanjem jo še utrdimo. Vsakega srečanja s prijatelji iz Velenja smo zelo veseli. Potrudili smo se, da so se Velenjčani med nami dobro počutili in da so dvoboji za mizami potekali v športnem in prijateljskem ozračju. To nam je uspelo, smo pa bili tekmovalno manj uspešni. V zadnjih letih so Velenjčani na naših tekmah za spoznanje boljši, vidi se, da redno trenirajo. Da je v naši ekipi manjkal eden najboljših igralcev, ni opravičilo za poraz."

Boji za mizami so bili športni, a tudi zanimivi.
Sašo Bizjak

Eden izmed tistih, ki redno igra na srečanjih med mariborskimi in velenjskimi invalidi, je Mariborčan Ferdinand Valenčak. "Ko sem bil mlajši, sem namizni tenis pogosto igral, nekaj tega znanja je ostalo v meni in to mi v dvobojih s tekmeci iz Velenja pride zelo prav. Vsakega srečanja s sotrpini iz Šaleške doline se zelo veselim. So zelo prisrčni, poleg namiznega tenisa se tudi veliko pogovarjamo. Žal so bili Velenjčani tokrat spet boljši od nas, odigral sem več posamičnih dvobojev in dvobojev dvojic, zadovoljen sem, da sem dosegel več zmag kot porazov," je povedal Valenčak, ki v dvorani Tabor dvakrat na teden trenira, za dušo enkrat na teden igra tudi tenis, s čimer skrbi še za dobro telesno pripravljenost.

Kljub invalidnosti nekateri zelo dobro igrajo namizni tenis.
Sašo Bizjak

"Čas neizmerno hitro beži in od našega prvega srečanja je minilo že osemnajst let. Vsako srečanje, ne glede na to, ali je v Velenju ali Mariboru, je nekaj posebnega. V teh letih smo stkali tesne medsebojne vezi. Radi smo tudi tekmovalni, čeprav je rdeča nit naših srečanj druženje in prijateljevanje. Je pa občutek, da si zmagal, prijeten. Pomembno je, da negujemo to, kar smo gradili več let," pa je povedala Irena Klosternik, vodja namiznoteniške sekcije pri društvu iz Šaleške doline.

Da bi tekmovalni del potekal brezhibno, domala že vsa leta skrbi Mariborčan Stane Krajnc, ki vodi tekmovanje v Mariboru in Velenju. "Kaže, da so v obeh društvih zadovoljni z mojim vodenjem namiznoteniških srečanj, sicer pa vsi po koncu nestrpno čakajo na rezultate. Tokratno srečanje v tekmah v posamični in ekipni konkurenci in dvojicah se je končalo z zmago Velenja s 36:26," je pojasnil Krajnc, v mladosti nogometaš, rokometaš in šahist tezenskega Kovinarja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.