Inženirska zbornica Slovenije (IZS) 9. marca napoveduje Slovenski inženirski dan. Pričakujejo udeležbo več kot 1500 pooblaščenih inženirjev, ki bodo z mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki razpravljali o požarni varnosti stavb in infrastrukture, trendih in razvoju posameznih rešitev požarne varnosti. Predsednik IZS mag. Črtomir Remec je poudaril vlogo inženirske stroke pri zagotavljanju varnosti in kakovosti sodobnega načina življenja z besedami: "Upravljanje požarnih tveganj je strateško vprašanje najvišjega reda."
Akademski zaostanek Slovenije
Požarna varnost je interdisciplinarna veda, ki jo stroka v Sloveniji precej dobro pozna, vendar se strokovno znanje v celoti še ne prevaja v požarno varnost stavb in infrastrukture. V Sloveniji smo to spoznali tudi ob lanskoletnem požaru na Krasu, pogoriščih v industrijskih podjetjih, skladiščih ter gmotnih škodah za lokalne skupnosti, prekinjenih gospodarskih tokovih in tudi smrtnih žrtvah. Inženirska stroka zato predlaga izboljšave na področju izobraževanja in certificiranja požarnih inženirjev, dopolnitvah regulativnega okolja in strokovnega nadzora na terenu. Izobraževalni sistem v Sloveniji ne ponuja univerzitetnega študija požarne varnosti. V primerjavi z nekaterimi državami v Evropski uniji, zlasti z Nemčijo, Slovenija beleži zlasti akademski, tehnološki in proizvodni zaostanek, kjer bi bilo mogoče zmanjšati vrzel. Požarno varnost v Sloveniji urejata Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz) in Gradbeni zakon (GZ-1). Po mnenju stroke pri obeh manjkajo pravilniki in tehnične smernice, ki so še vedno v pripravi. Inženirska stroka ocenjuje, da po trenutnih podatkih na terenu ni ustreznega in zadostnega nadzora nad požarno varnostjo. Metode in tehnike nadzora bi morale vključevati nadzor na terenu.
Požar nikoli ni enak
Da področje požarne varnosti zahteva povezovanje znanj in izkušenj različnih vrst strokovnjakov, ki sodelujejo pri načrtovanju, gradnji in rabi stavb s sprejemljivim nivojem požarne varnosti, bo v enem od predavanj opozoril dr. Tomaž Hozjan s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Poleg Hozjana bodo med nekaterimi že znanimi govorci na prihajajoči konferenci, ki bo potekala v digitalni obliki, mag. Aleš Drnovšek, Ekosystem, dr. Ivan Kenda, dr. Jakob Likar, dr. Liljana Šerić s Fakultete za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Splitu. Spregovoril bo tudi dr. Aleš Jug iz Slovenskega združenja za požarno varstvo, ki opozarja, da v Sloveniji letno zagori več kot 5000-krat.
Po besedah Aleša Juga mora biti za nastanek požara izpolnjenih nekaj pogojev: "Prisotna morajo biti gorljiva snov, vir vžiga in kisik. Podrobnem pogled in analiza gorenja pokaže, da gre pri gorenju za izredno kompleksen proces, kjer gorivo neprestano išče kisik, sam požar pa gorljive snovi, da se lahko razvija naprej. Vse to da vedeti, da požar nikoli ni enak ter da nanj vpliva veliko dejavnikov, kot so fizikalni, kemijski, biološki, okoljski in družbeni dejavniki." Jug je tudi mnenja, da je kar 90 odstotkov vseh požarov mogoče preprečiti. Rešitve tovrstnih problemov zahtevajo močno politično voljo ter sodelovanje niza akterjev, kot so javni in zasebni sektor ter cela vrsta neprofitnih strokovnih organizacij, pravi eden od predavateljev na Slovenskem inženirskem dnevu.
Prihajajoči Slovenski inženirski dan bo vsekakor priložnost za izmenjavo informacij in razmislek o nadgradnji obstoječih rešitev, ki lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo. Naravne nesreče, med katere sodi tudi požar, so za okolje, lokalne skupnosti in ljudi izjemna obremenitev z dolgotrajnimi posledicami, zato je načrtovanje požarne varnosti odločilnega pomena za naša življenja, poudarjajo pri IZS.