Beton je gradbeni material prihodnosti, ki omogoča trajnostno gradnjo

Ste vedeli, da je najbolj uporaben gradbeni material na svetu še vedno beton? Porabi se ga kar trikrat več kot drugih gradbenih materialov skupaj. Po vsem svetu se na leto vgradi približno deset kubičnih kilometrov betona, na vsakega zemljana je to skoraj 1.3 kubičnega metra. In predvideva se, da bo svetovna poraba betona še naprej rastla z večanjem števila prebivalstva.

Beton velja tudi za trajnosten gradbeni material, vzrokov za to je več:

• možno ga je 100-odstotno reciklirati,
• objektom zagotavlja dolgo življenjsko dobo,
• zahteva minimalno vzdrževanje,
• surovine zanj so večinoma lokalne, kar pomeni transportne razdalje v radiju največ 300 km.

V najvišji razred se uvršča tudi glede požarne odpornosti, ker je negorljiv, obenem pa je odporen na delovanje vode in zraka, za kar ne potrebuje dodatne zaščite. Vse to daje betonu z vidika vzdrževanja prednost pred drugimi materiali. Obenem se odlikuje po dobrih mehanskih lastnostih in poljubnih možnostih oblikovanja, kar je zagotovo prednost. Povrh vsega pa je beton na voljo po celotni zemeljski obli in po ugodnih cenah. Beton zato mnogi imenujejo trajnostni material za gradnjo prihodnosti in ni videti, da bi ga lahko kmalu nadomestil kak drug material.

Beton in trajnostna gradnja

Gradbeništvo je kot porabnik polovice vseh eksploatiranih materialov ena izmed ključnih panog za vzpostavitev krožnega gospodarstva. Zaradi visoke porabe betona moramo poskrbeti za učinkovito in trajnostno rabo. Poglejmo si zato nekaj trajnostnih lastnosti betona:

• na enoto proizvoda ima beton enega najnižjih ogljičnih odtisov med vsemi gradbenimi materiali, primerljivega z lesom;
• med najnižjimi je tudi količina vgrajene energije, torej energije, potrebne za proizvodnjo betona. Ta znaša 16,5 %.

Trenutno je, gledano iz področja trajnostne gradnje, beton zagotovo najboljša rešitev in nam praktično omogoča način življenja, kot ga poznamo. Možnosti za izboljšave pri betonu pa je še precej, tako da bo ta material v prihodnosti še bolj okolju prijazen in še bolj učinkovit.

Združenje za beton Slovenije je na bienalnih posvetih prepoznalo naslednje elemente trajnostne rabe betona: betonska vozišča, beton v stavbah, beton in požarna odpornost ter beton v krožnem gospodarstvu. Betonska vozišča so tako na primer bolj primerna za težke obremenitve, manj je popravil in posledičnih zastojev. Manj segrevajo okolico, kar v poletni mestni vročini lahko pomeni kar nekaj stopinj razlike. V stavbah ima beton s svojo visoko termalno maso sposobnost zadrževanja toplote, pozimi torej pripomore k temu, da stavba ohranja toploto in greje, poleti pa hladi. Beton že danes uporabljamo za hibridno, lesno-betonsko gradnjo stavb, pa tudi za gradnjo pasivnih hiš. Razvijajo se celo betoni, ki vsebujejo titanov dioksid in imajo zato zmožnost absorpcije smoga. Napredki so veliki, beton prihodnosti pa bo zagotovo nekoliko drugačen, z drugačnimi (še bolj trajnostnimi) surovinami, a bo ohranjal svoje karakteristike.

Beton kot ključ do bolj zelene prihodnosti

V prihodnosti lahko z boljšo gradnjo in uporabo stavb za 42 % zmanjšamo porabo končne energije, za 35 % zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov ter prihranimo do 30 % vode. S tem prehajamo v EU v nizkoogljično družbo, ki povečuje rabo obnovljivih virov energije, zmanjšuje preostalo energetsko porabo in racionalno gospodari z razpoložljivimi viri. Ključni cilj trajnostne gradnje je zmanjšanje ogljičnega odtisa s kakovostno in tehnično dovršeno gradnjo. Stavbni sektor je prepoznan kot eden ključnih za doseganje okoljskih ciljev EU.

Pri  uporabi betona v gradnji stavb in drugih objektov je pomembno, da beton s svojimi karakteristikami omogoča dolgo življenjsko dobo, energetsko učinkovitost in varnost. Z enajstimi vrstami cementov za različne namene uporabe Salonit Anhovo lastnosti cementa prilagaja potrebam končnega produkta.

Beton je tudi eden ključnih materialov za gradnjo in vzpostavitev infrastrukture za pridobivanje obnovljivih virov energije. Ta infrastruktura nam omogoča trajnostno prihodnost in doseganje ciljev zelenega prehoda. Da v celoti zgradimo vso potrebno infrastrukturo, ki nam bo pomagala doseči cilje zelene preobrazbe, bomo v prihodnosti primorani povečati porabo vseh materialov, ki so potrebni za izdelavo te infrastrukture. EU – in skupaj z njo Slovenija – v svojih zavezah navaja cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Kot primer doseganja tega cilja lahko navedemo obnovljive vire energije, ki so pridobljeni s pomočjo vetrnih elektrarn. In ravno eden pomembnejših delov, torej temelj vetrne elektrarne, je zgrajen iz betona. Beton v temeljih vetrnih elektrarn (na kopnem in na morju) obsega 93–95 % materiala porabljenega za izgradnjo vetrne elektrarne.

Ocenjuje se tudi, da se bo zaradi opisanih ciljev potreba po materialih (vključno z betonom) v EU močno narasla. Salonit Anhovo sledi trendom in zavezam na področju trajnostnega razvoja in si v prihodnosti prizadeva postati ogljično nevtralna cementarna.