Trajnost pri gradnji in prenovi stavb ima mnogo vidikov. Poleg energetske učinkovitosti stavbe sta zelo pomembna tudi skrbna raba virov in izogibanje nastajanju odpadkov. Dober primer za to je toplotna izolacija: če starejši objekt že ima izolacijo, vendar ta ne ustreza več današnjim standardom, je ni treba nujno odstraniti. Namesto tega je mogoče mnoge toplotnoizolacijske sisteme dopolniti – s tem prihranimo material in znižamo stroške, poleg tega pa ne ustvarjamo nepotrebnih odpadkov.

Kakršna koli toplotna izolacija je boljša kot nobena. Toda toplotna izolacija iz 70. ali 80. let prejšnjega stoletja na primer ne ustreza več današnjim zahtevam. Nadgradnja fasade se lastnikom stanovanj izplača na več načinov: skozi zunanje stene se izgubi (še) manj toplote, to pa zmanjša porabo energije in s tem lastne emisije. Notranja klima se izboljša, počutje v domu je prijetnejše, s prenovo pa lahko stavbi tudi povečamo vrednost. Študije kažejo, da so starejši toplotnoizolacijski sistemi še vedno popolnoma funkcionalni tudi po več kot 40 letih, če so bili strokovno načrtovani in izvedeni. Zato je lahko njihova dopolnitev mnogokrat zelo koristna. Idealen čas za to je, ko se odločamo za prenovo starejše, izolirane fasade iz estetskih razlogov. Nekatera opravila, kot so postavitev gradbenega odra, pleskanje ali kitanje, so tako ali tako potrebna, zato je smiselno izkoristiti priložnost za dodatno delo.

Da se obstoječa toplotna izolacija dopolni, morajo biti izpolnjene različne konstrukcijske zahteve. Načrtovanje in izvedbo je zato najbolje prepustiti strokovnjakom, ki analizirajo dejansko stanje stenske konstrukcije in obstoječe izolacije ter preverijo stabilnost, vključno z obstoječim termoizolacijskim sistemom. Tega je nato mogoče dopolniti z novim sistemom z izolacijskimi materiali iz polistirena (EPS) ali mineralne volne. Poleg obrtnikov so pravi naslov za nasvete tudi certificirani energetski svetovalci. Med drugim vam bodo svetovali, katere finančne spodbude države so na voljo za energetsko prenovo stavb.