Sanja Verovnik
Kakšni naj bodo ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, predvsem pa - kako se lotiti celovite energetske prenove stavb? Vprašanje, ki si ga zastavljajo številni, ki razmišljajo o temeljiti obnovi svojega doma. Da bi dobili čim bolj koristne nasvete, smo se pogovarjali z energetskim svetovalcem Ensveta mag. Petrom Petrovčičem.
Ta nas že uvodoma opozori, da naj bo energetska sanacija stavbe premišljena in skrbno načrtovana. Če ne bo, bodo stroškovna učinkovitost izvedbe in bivalne razmere v stavbi po izvedbi slabše, kot bi morale biti. Zato se moramo že pri načrtovanju sanacije ravnati po načelih dobrega gospodarjenja, poudari energetski svetovalec. Da je vsekakor treba upoštevati kar nekaj dejavnikov in jih tudi pretehtati, še izpostavi - od stanja posameznih delov toplotnega ovoja in vgrajenih sistemov v stavbi, njene starosti, nujnih popravil, potrebnih vzdrževalnih del, razpoložljivih finančnih sredstev in časa, možnosti črpanja nepovratnih sredstev, do tega, ali je stavbo za določen čas možno izprazniti ali pa bomo med sanacijo morali bivati v njej.
Vse potrebe in zahteve, tudi mogoče tehnične rešitve in dolgoročne stroškovne vidike, ki jih prinašajo, je treba preveriti, da lahko na koncu oblikujemo finančno vzdržno kombinacijo ukrepov, ocenjuje sogovornik. Prav tako je mnenja, da je priporočljivo v izvedbo posameznih delov stavbe vključiti tudi nujna popravila poškodb in vzdrževalna dela. "Poskrbeti je treba za statično ojačitev in protipotresno utrditev ter preprečiti zamakanje zaradi vdora talne vlage ali padavinske vode, predvideti pa je treba tudi posege na stavbnem ovoju in sistemih, s katerimi izboljšamo energetsko učinkovitost."
En ukrep ali več
Če zaznamo, da pušča streha, odpada omet, skozi okna piha ali ogrevalna naprava ne deluje več tako, kot bi morala, moramo ukrepati sproti. Kar pa ne pomeni, opozori sogovornik, da smo s tem odpravili vse težave. “Če se že lotimo prenove, je smiselno izboljšati tudi energijske lastnosti stavbe in v predvidena dela zajeti tudi toplotno izolacijo strehe in fasade, morda stropa v kleti, zamenjati stavbno pohištvo, posodobiti ogrevalni sistem, zamenjati energent ...” Je pa res, kot še doda energetski svetovalec, da so pri nekaterih stavbah smiselni vsi ukrepi, pri drugih le določena kombinacija. A to je stvar ocene ukrepov, ki se jo pripravi, preden se lotimo sanacije.
Da bi bilo neprijetnih presenečenj čim manj
Vsak ukrep, ki vodi v izboljšanje energetske učinkovitosti določene stavbe, naj bo izveden bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z več ukrepi, mora biti izpeljan kakovostno in v skladu z gradbenimi predpisi ter zahtevami Eko sklada za pridobitev nepovratnih spodbud, opozori sogovornik. Le tako bo namreč stavba po izvedbi vseh potrebnih ukrepov, ki lahko traja tudi desetletje ali več, ustrezno funkcionirala in zagotavljala ustrezne bivalne razmere. Če se bo nekdo lotil zgolj delnih ukrepov, ki vključujejo površno odpravljanje napak in prenovo videza stavbe, dolgoročno ne bo dosegel tistega, kar od energetske prenove tudi pričakujejo. Delna prenova namreč po besedah Petrovčiča ne prinaša takšnih koristi, kot bi jih celovit in premišljen pristop k prenovi. Tovrstne celovite prenove od temeljev do strehe se tudi ne dogajajo pogosto, na primer z vsako generacijo, zato je ustrezna prenova vsekakor naložba tudi za prihodnje generacije, ki bodo bivale v stavbi, še poudari.
Je pa ključno vprašanje, ki si ga ponavadi zastavljajo tisti, ki se lotevajo tovrstnega posega, prav to, kaj sploh narediti, da bo razmerje med investicijo oziroma izbrano kombinacijo ukrepov in koristmi najugodnejše na daljši rok, še opozori Petrovčič. "Nikakor se ne smemo lotiti prenove na pamet, z enostavnim in posplošenim kopiranjem del, ki so jih izvedli sosedi, prepustiti pomembne odločitve izvajalcu ali se pustiti prepričati najbolj všečni reklami v medijih." Kot poudari, je še kako velikega pomena, da lastnik stavbe v fazi načrtovanja, torej že pred pričetkom izvedbe prenove, opravi dovolj razgovorov z usposobljenimi strokovnjaki za posamezna področja gradnje. S pravilnim izborom bodo tudi ukrepi pravilno izbrani in načrtovani, hkrati pa bo neprijetnih presenečenj med izvedbo čim manj.
Stroški skozi širšo prizmo
Energetski svetovalec Peter Petrovčič svetuje, da je v energetsko sanacijo stavbe smiselno vključiti tudi druga vzdrževalna dela na stavbi. “Ko prenavljamo fasado, je cela vrsta stroškov, ki nastanejo, neodvisno od tega, ali bomo izvedli dodatno toplotno zaščito ali ne,” opozarja. Dejansko je strošek energetske prenove zajet le v ceni toplotne izolacije in njenega pritrjevanja, zraven lahko prištejemo še najverjetneje potrebno zamenjavo zunanjih okenskih polic in prestavitev kakšnega žleba.
Tudi postavitev gradbenega odra je nujna tako za prenovo zgolj ometa kot tudi za energetsko prenovo. “Če pri izračunu vračilne dobe investicije to zanemarimo, nas utegne rezultat res odvrniti od namere. Če pa upoštevamo, da sodi precej del in s tem tudi stroškov v vzdrževanje, ki je nujno v vsakem primeru, in posebej ovrednotimo vračilno dobo investicije v dodaten material in delo za energetski del prenove, bo rezultat neprimerljivo prijaznejši,” dodaja Petrovčič. Podobno je smiselno pristopiti pri kritini, ko lahko pri njeni menjavi zelo enostavno izoliramo ostrešje ali strop proti podstrehi in je dodaten strošek zgolj izolacija.
Najprej zamenjamo okna in poskrbimo za izolacijo
Kako naj poteka energetska sanacija, še vprašamo strokovnjaka iz Ensveta. Pojasni, da načeloma v prvi fazi sledimo izboljšanju kakovosti ovoja stavbe, kar pomeni, da najprej zamenjamo okna. Prav tako toplotno izoliramo fasado, strop proti podstrehi ali mansardne strope. Pa tudi tla na terenu ali tista, ki so nad neogrevano kletjo. "S tem bistveno zmanjšamo toplotne potrebe stavbe, zato se znižajo tudi obratovalni stroški," pravi Petrovčič. In nadaljuje: "Potrebna ogrevalna moč generatorja toplote bo bistveno nižja, temperaturni režim v ogrevalih tudi, potrebe po hlajenju stavbe v poletnih mesecih bodo spremenjene, spremenila se bo tudi stroškovna učinkovitost energentov, ki jih izkorišča konkretna stavba. Prav to pa so tudi razlogi, da se ogrevalni sistem, sistem za pripravo tople sanitarne vode, ohlajevanja stavbe in prezračevalni sistem menjajo, na novo vgrajujejo ali izboljšujejo šele v drugi fazi po izvedbi posegov v ovoj stavbe."
Kdaj je treba zamenjati ogrevalno napravo
Prav tako vrstnemu redu ni treba slepo slediti. Če je v stavbi treba najprej zamenjati kotel za centralno kurjavo, ker je obstoječ dotrajan in ne dela, kot bi moral, je možno ob določenih tehničnih prilagoditvah to tudi storiti, pojasni Petrovčič. "V tem primeru se lahko denimo odločimo za toplotno črpalko, katere moč je izračunana glede na bodoče toplotne potrebe stavbe, in jo vzporedno vežemo v sistem z obstoječim kotlom, ki bo skrbel le za konične potrebe po toploti. Kjer je možna dobava zemeljskega plina, se lahko star kotel zamenja s sodobnim kondenzacijskim plinskim kotlom, pri katerih je ogrevna moč modulirana v širokem razponu. Podobno je možno prilagoditi tudi druge ukrepe energetske sanacije, zato že omenjen vrstni red kdaj tudi ni nujno potreben." Hkrati meni, da je bistveno skrbno tehnično načrtovanje, da bo izvedba tehnično izvedljiva, bivalne razmere v stavbi in stroškovna učinkovitost izvedbe pa ves čas energetske sanacije ustrezne.
