
Že pred 7000 leti so krompir vzgajali na ozemlju Čila in Peruja. V Evropo so ga v 16. stoletju zanesli Španci, na Slovenskem smo ga spoznali v prvi polovici 18. stoletja. Ob hudi lakoti leta 1767 je Marija Terezija dala poseben ukaz o obveznem sajenju krompirja. Sicer je krompir četrta najpomembnejša kulturna rastlina na svetu, takoj za pšenico, rižem in koruzo.

Zgodnje in srednje sorte
Ponudba semenskega krompirja na slovenskem trgu je zelo pestra - izbiramo lahko med več kot 70 sortami. "Dobro je, če izberete zgodnje in srednje zgodnje sorte. Pridelek bo tako zgoden in varen pred krompirjevo plesnijo, ki se običajno pojavi na poznejših sortah. Pri nakupu krompirja se vsekakor informirajte tudi o njegovi uporabni vrednosti in času pobiranja. Preverite tudi, katere sorte so primerne za bio pridelavo. Zgodnje sorte krompirja (arrow, maris bard, kresnik, casablanca, riviera, agata, jaerla, primura, cerisa, esme) pobiramo po 60 do 75 dneh. Srednje zgodnje sorte (bonnie, faluka, arizona, arinda, sante, romano, evolution, kondor, carolus, alouette) pa 70 do 85 dni po sajenju. Za bio pridelavo so primerne srednje zgodnje sorte, kot so sante, carolus, alouette," še razkrijejo strokovnjaki iz Zelenega sveta.

Skladiščenje pred sajenjem
Če se boste na lov za semenskim krompirjem podali že zdaj, ga po nakupu skladiščite v temnem, hladnem in zračnem prostoru, pri temperaturi do 4 stopinje Celzija. Čas sajenja je odvisen od vrste tal in podnebnih pogojev, temperatura tal (pozor, ta ni enaka temperaturi zraka!) pa mora biti ob sajenju krompirja več kot 7 stopinj Celzija. Lahka tla na toplejših območjih so v drugi polovici marca že dovolj topla, medtem ko se v hladnejših krajih sajenje prestavi šele v april.
Dobri sosedje krompirja so hren, sladka koruza, zelje, ognjič in fižol.

Kakšna tla potrebuje
Krompir potrebuje rahla tla, srednje gnojena, najbolje s kompostom. Resda ga lahko pridelujemo iz gomoljev, ki jih sami shranimo od prejšnje sezone, vendar obstaja nevarnost, da se okužijo z virusi. Zato raje sadimo kupljen semenski krompir. Zgodnje sorte sadimo konec marca (Primorska) in aprila (celinski del države), srednje in pozne sorte sadimo kasneje. Poskrbeti je treba za zadostno vlago, v hudi vročini tudi za senčenje. Skladiščimo ga v temnem prostoru, stran od jabolk.
