V Sloveniji imamo povprečno idealno temperaturo le okoli 130 dni na leto, v preostalih dneh pa jo je treba umetno vzdrževati. Kurilna sezona traja več kot polovico leta, zato je temperatura v prostorih pomemben dejavnik, ki v dobri meri vpliva na stroške gretja. Vsaka dodatna stopinja nad 20 stopinj Celzija nam zviša stroške gretja za približno šest odstotkov.
Kaj priporočajo strokovnjaki
Najpomembnejše je, da nam je doma prijetno in da za toploto, ki jo potrebujemo, ne porabimo več denarja, kot je potrebno. Večina energetskih svetovalcev priporoča dnevno temperaturo v dnevni sobi od 20 do 22 stopinj in nočno temperaturo od 17 do 18 stopinj.
Dva pozitivna trenda
Raziskava REUS 2017 je pokazala dva pozitivna trenda. V primerjavi z letom 2015 se je za štiri odstotke povečal delež gospodinjstev, ki vzdržujejo dnevno temperaturo od 19 do 20 stopinj (2017: 22 %, 2015: 18 %), in za štiri odstotke zmanjšal delež tistih, ki vzdržujejo dnevno temperaturo od 21 do 22 stopinj (2017: 49 %, 2015: 53 %). Ob tem štiri petine (81 %) vprašanih trdi, da kadar je v stanovanju pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno. V primerjavi z letom 2015 je raziskava pokazala povišanje običajne nočne temperature, saj je padel delež tistih gospodinjstev, ki vzdržujejo v hiši ali stanovanju od 17 do 18 stopinj Celzija, in narasel delež tistih, ki vzdržujejo temperaturo od 19 do 20 stopinj.
Polovica od 21 do 22 stopinj
V skoraj polovici gospodinjstev (49 %) je običajna dnevna temperatura v času kurilne sezone od 21 do 22 stopinj. V slabi četrtini je dnevna temperatura od 19 do 20 stopinj (22 %) oz. od 23 do 24 stopinj (23 %). V majhnem deležu gospodinjstev je dnevna temperatura od 17 do 18 stopinj (4 %), pod 16 stopinj (1 %) in nad 25 stopinj (1 %).
Varčno, a ne preveč
Najlažje prihranimo pri gretju z znižanjem temperature v prostorih. Ta enostaven način prihranka pri energiji in znižanja stroškov je mogoč pri slabi četrtini anketiranih gospodinjstev, ki v povprečju vzdržujejo dnevno temperaturo nad 22 stopinj, in pri slabi polovici gospodinjstev, ki vzdržujejo nočno temperaturo nad 18 stopinj. Pretirano varčevanje pa ni vedno smiselno zaradi zdravstvenih in energetskih razlogov. Nekateri načini gretja (npr. toplotne črpalke) ne delujejo učinkovito, če se sistem ponoči izklopi, po drugi strani pa preveč hladne stene povečajo možnost za razvijanje plesni.
Kjer so otroci, imajo običajno bolj toplo
Raziskava REUS 2017, katere glavni sofinancer je podjetje Borzen/Trajnostna energija, predstavlja sedmi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije, ki jo izvaja Informa Echo v sodelovanju s partnerji od 2009. Tudi zadnja je seveda prinesla niz zanimivih ugotovitev. "Nižje dnevne temperature pod 18 stopinj denimo vzdržujejo predvsem gospodinjstva z majhnim številom članov (do dva) in v Obalno-kraški in Goriški regiji. Višje temperature od 23 stopinj vzdržujejo predvsem gospodinjstva z otroki v Koroški in Pomurski regiji," povzema izsledke Rajko Dolinšek, direktor podjetja Informa Echo in vodja projekta REUS. "Dnevna temperatura nad 23 stopinj je enakomerno razporejena med vsemi družbeno ekonomskimi sloji in ni značilna za gospodinjstva z višjimi dohodki. Visoke dnevne temperature si privošči 24 % gospodinjstev z nižjimi prihodki od 690 evrov, 25 % s prihodki od 691 do 1380 evrov, 21 % s prihodki od 1381 do 2070 evrov, 22 % s prihodki od 2071 do 2760 evrov in 25 % z višjimi prihodki od 2761 evrov. Nočno temperaturo, ki je nižja od 16 stopinj, vzdržujejo gospodinjstva z nižjimi prihodki od 690 evrov, manjša gospodinjstva (do dveh članov), gospodinjstva brez otrok in gospodinjstva v Zasavski regiji. Nočne temperature nad 21 stopinj pa vzdržujejo predvsem gospodinjstva z višjimi prihodki od 2760 evrov, gospodinjstva z mlajšimi člani od 35 let, gospodinjstva z otroki in gospodinjstva v Pomurski regiji," še ugotavlja Dolinšek.
