Kako si olajšamo boj z umazanijo in vodnim kamnom v kopalnici

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
15.11.2024 06:00

Kopalnica je med najbolj obremenjenimi prostori v stanovanju, najpogosteje pa nam ne preostane drugega kot redno čiščenje in zračenje, da čim prej odpravimo vlago in maščobe.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Duscholux

Kopalnica je med tistimi prostori v stanovanju, ki jih uporabljajo vsi družinski člani, in to več časa kot nekatere druge. Specifičen pa je tudi način uporabe kopalnice: ker se v njej prhamo ali kopamo, umivamo zobe, mažemo s kremami ali losjoni, češemo, preoblačimo, mnogi pa tudi peremo perilo ali umivamo psa, se v kopalnici umazanija hočeš nočeš nabere prej kot kje drugje. Prah, ki ga opažamo po tleh, na odprtih policah, na vrhu elementov in še kje, pride z oblačil, brisač, kože in las. Vestne gospodinje se bojujejo tudi proti izdajalskim sledovom vodnega kamna in umazaniji, ki jo povzroča maščoba s kože in iz kozmetičnih izdelkov. V straniščni školjki se lahko začne pojavljati urinski kamen, pod robom se nabirajo bakterije. Dodatna težava je lahko tudi plesen, ki nastane kot posledica visoke stopnje vlage v zraku, in ni le grda na pogled, temveč tudi škodljiva za zdravje. Skratka, higiena v kopalnici je pomembna z zdravstvenega, pa tudi z estetskega vidika, nenazadnje pa denimo vodni kamen, ki ga ne odstranjujemo sproti, poslabša tudi funkcionalnost sanitarne opreme. Včasih smo lahko že zjutraj ob vstopu v kopalnico slabe volje, saj je videti, kot da je nenehni trud za čistočo povsem zaman. Ali se lahko naštetim težavam izognemo že pri opremljanju kopalnice in si olajšamo vzdrževanje? Je pomembna oblika, material sanitarne opreme ter stenskih in talnih oblog ali pomaga zgolj neprestano čiščenje?

Proti plesni z rednim zračenjem

Prvi ukrep v boju proti plesni v kopalnici je redno zračenje, vsekakor po vsakem prhanju, ko je v prostoru povišana vlažnost. Največ vlage se ustvari pri prhanju z vročo vodo, zato strokovnjaki svetujejo, da uporabljamo vodo telesne temperature in skrajšamo čas prhanja. Topel pa naj bo tudi zrak v kopalnici, kajti stik mrzlega zraka in vroče vlage ustvari kondenz na stenah in pohištvu. K vlažnosti prispevajo tudi mokre brisače, zato bi jih morali sušiti zunaj kopalnice. Plesen se hitro pojavi denimo na stikih stene in pršne oziroma kopalne kadi ter umivalnika, zato jih je vedno treba dobro zatesniti. "To se običajno naredi s silikonskimi tesnilnimi masami. Za preprečevanje pojava plesni na teh stikih se lahko uporabijo sanitarni silikoni z dodatki fungicidov. Plesen se sicer lahko pojavi povsod, kjer je vlaga. Pomagajo tudi pravilni nakloni tal pršnih prostorov in gladke površine s čim manjšim številom robov ter fug, ki bi vodo zadrževale," pojasnjujejo v podjetju Geberit. Svetujejo še, da naj bodo površine v kopalnici čim bolj suhe, ker sicer voda izhlapeva in dodatno prispeva k vlažnosti zraka. Za to je nujno dosledno brisanje lužic v umivalniku, kadi, kabini za prhanje, pozabiti pa ne smemo niti na ogledala, kjer se voda nabere najprej.

Če v kopalnici nimamo okna, si je dobro omisliti vsaj ventilator, da se po prhanju čim prej znebimo vlage v zraku. 
Velux

Kapljice puščajo za sabo vodni kamen

Brisanje je nujno še iz enega vzroka: kapljice vode, ki zastajajo na površinah, puščajo za seboj, ko se posušijo, tanko skorjo mineralov, ki ji rečemo vodni kamen. "Bolj ko so površine hrapave, več jih je. Za večino površin pa obstajajo tudi vodoodbojni premazi, ki preprečujejo zadrževanje kapljic in s tem nastanek vodnega kamna," razlagajo v Geberitu. Površina sanitarne keramike, torej straniščnih školjk, umivalnikov, bidejev, je praviloma glazirana, še pojasnjujejo strokovnjaki iz Geberita, oprijemanje vodnega in urinskega kamna, maščob, mila in preostale umazanije nanjo je zato odvisno od kakovosti glazure. Redno čiščenje je pomembno zato, ker se debelejših oblog težje znebimo. "Školjke in umivalniki nekaterih proizvajalcev pa imajo na poseben način obdelano površino sanitarne keramike, da je ta še bolj gladka. Zato se umazanija težje prijema in se površina lažje čisti," poudarjajo v Geberitu. 

Školjke in umivalniki nekaterih proizvajalcev imajo na poseben način obdelano površino sanitarne keramike, da je ta še bolj gladka in se lažje čisti.
Axor

Brisanje koristi tudi fugam

Večina kopalnic je še vedno obloženih s keramičnimi ploščicami manjšega ali večjega formata, fuge med njimi pa so izpostavljene nabiranju umazanije, ponekod tudi plesni. Fuge lahko sicer do določene mere očistimo s specialnimi čistili, ni pa jih priporočljivo izpraskati in na novo zapolniti, ker lahko pri tem poškodujemo glazuro na ploščicah. Pri opremljanju je mogoče fuge impregnirati s temu namenjenimi sredstvi, da dlje časa ostanejo čiste, sicer pa jih je priporočljivo redno brisati, da ne potemnijo. 

Če želimo torej kopalnico dolgo ohraniti lepo in funkcionalno, nam ne preostane drugega, kot da pogosto vzamemo v roke krpo ali brisalec z gumiranim robom in se lotimo umazanije in kapljic, preden se oprimejo površine.

Proti vodnemu kamnu na armaturah in drugih površinah pomaga redno brisanje do suhega.
Profimedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta