Barbara Gavez Volčjak
Fotovoltaika je postala kraljica elektroenergetskih trgov, je nedavno na 8. slovenski fotovoltaični konferenci zatrdil prof. dr. Marko Topič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je soorganizirala konferenco. Trditev je podkrepil z nekaterimi številkami: na svetu je od letošnjega marca inštaliranih že za več kot 1 TW fotonapetostnih sistemov, samo letos pa strokovnjaki na vsem svetu pričakujejo za 250 GW novih. V petih letih naj bi globalno dosegli še 1 TW inštalirane moči, že čez deset let pa naj bi za 1 TW fotovoltaičnih sistemov inštalirali vsako leto. "V preteklih desetih letih se je vgradnja fotovoltaičnih sistemov zaradi inovacij in inženirstva pocenila za dvajsetkrat, vendar smo v Evropi še vedno preveč odvisni od Kitajske. Cilj vlaganj v razvoj je poleg zagotavljanja neodvisnosti tudi podaljševanje življenjske dobe naprav," je še dodal Topič.
Omejene zmogljivosti omrežja
Zakaj se pojavljajo težave pri priklopu naprav v omrežje, lepo pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Soglasje za priključitev na distribucijski sistem je treba pridobiti pred začetkom izvajanja naložbe in velja dve leti. Pridobljeno soglasje pa še ni zagotovilo, da bo sončno elektrarno tudi v resnici mogoče priključiti na omrežje – lahko se namreč zgodi, da bo omrežje takrat, ko bo sončna elektrarna končana in pripravljena na priključitev, preveč zasedeno. In ravno to se zdaj dogaja. Po izdaji soglasja mora distributer pripraviti še pogodbo o priključitvi. Če priključitev ni mogoča, vlagatelja seznani s stanjem na omrežju in postopki, ki jih mora (distributer) izvesti, da bo priključitev mogoča, ter ga pozove k podaji izjave. V osmih dneh po seznanitvi investitorja z razlogi zavrnitve distributer izda odločbo o zavrnitvi priključitve. In medtem ko se na eni strani število vlog za naložbe v samooskrbo povečuje, na drugi strani distributerji zavračajo vse več soglasij za priključitev v omrežje. Omrežje za distribucijo električne energije namreč ni bilo grajeno za priključevanje tolikšnega števila novih proizvodnih virov. Načrtovano in grajeno je bilo za priključevanje odjema in ne proizvodnje, zato ima omejeno zmogljivost za priključevanje proizvodnih virov.
Potrebna transformacija omrežij
In kakšne so razmere v Sloveniji? Po besedah Marka Topiča imamo skupno več kot 18.000 sončnih elektrarn. V nasprotju s splošnimi razmerami na evropskem tržišču je Slovenija na področju fotovoltaike z nekaterimi močnimi podjetji celo neto izvoznica. Med največjimi je denimo podjetje Bisol, ustanovljeno leta 2004, ki je s 750 MW letne proizvodne kapacitete največji proizvajalec solarnih modulov v EU. Predsednik uprave dr. Uroš Merc ocenjuje, da bi evropski proizvajalci lahko pokrivali približno 15 odstotkov evropskega trga. Neto izvoznik je tudi podjetje ETI, eden od petih največjih proizvajalcev varovalk na svetu. Pa vendar vse ni samo sončno. Kljub vsem zavezam in prizadevanjem ima Slovenija najnižjo rast deleža obnovljivih virov energije v Evropi, je povedal dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I. Njihova vizija je, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 za 3000 MW sončnih elektrarn. S tem bi prispevali k razogljičenju slovenske energetike in trajnostnemu prehodu na obnovljive vire energije, meni Paravan. "Da bo uvozna odvisnost obvladljivih deset odstotkov, bodo potrebne pospešene investicije v obnovljive vire pa tudi transformacija elektroenergetskih omrežij," dodaja in izpostavlja, da samooskrba poslovnih odjemalcev raste, razviti pa se mora področje skupnostne samooskrbe.
Sončne elektrarne tudi na degradiranih območjih
Kot zgled izrabe degradiranega območja za postavitev velike sončne elektrarne je mag. Nenad Trkulja iz Holdinga Slovenske elektrarne predstavil sončno elektrarno Prapretno z močjo 3 MW. Postavili so jo na zaprtem in rekultiviranem odlagališču produktov izgorevanja iz TE Trbovlje, kjer ni možna gradnja. Po Trkuljevih besedah je imel projekt zelo veliko podporo lokalne skupnosti, izkoristili pa so tudi sočasno polaganje vodov na tem območju, saj bi imeli sicer težave s priklopom na distribucijsko omrežje. Gradnja elektrarne je služila tudi kot model, kaj bodo zaposleni v HSE počeli po opustitvi trdnih goriv. Tudi ob montiranih fotovoltaičnih modulih na ustreznih nosilcih je zemljišče primerno za rejo ovac, ki si pod moduli celo poiščejo senco. "V Sloveniji za postavitev sončnih elektrarn potrebujemo ustrezno zakonodajo, kajti znanja in izvajalskih družb imamo dovolj," je sklenil predstavitev Nenad Trkulja.
Vključevanje naprav s čim manj vlaganja v sistem
Očitno ni težava zgolj v zakonodaji. Prof. dr. Boštjan Blažič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je ob predstavitvi tehničnih vidikov umeščanja sončnih elektrarn v slovensko elektroenergetsko omrežje poudaril, da je cilj razvoja in raziskav vključevanje naprav s čim manj vlaganja v sistem. Izzivi, s katerimi se pri tem srečujejo, so dvig napetosti v omrežju ter obremenitev transformatorjev. Zaradi težav z omrežjem je pogosto tudi zavračanje soglasij investitorjem za priklop naprave. O nekaterih sistemskih pogledih na fotovoltaiko in zeleni prehod pa je govoril mag. Gorazd Ažman iz Elesa, katerega glavna naloga je prenašanje energije med proizvodnjo in porabo. Vendar Eles po Ažmanovih besedah za predelavo infrastrukture potrebuje več časa, kot ga za razvoj svojih storitev potrebujejo ponudniki fotovoltaičnih naprav. Za zgled je opisal vzpostavljanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil, pri katerem je za čim večjo učinkovitost treba upoštevati tako navade uporabnikov vozil kot možnost proizvodnje. V luči rasti cen energentov so obeti za povečanje števila samooskrbnih, tudi skupnostnih sončnih elektrarn in ponovno podeljevanje subvencij Eko sklada torej privlačni, toda čas bo pokazal, ali so tudi uresničljivi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
