Samooskrbne sončne elektrarne: Kakšna je pot od ideje do izvedbe?

V Sloveniji ni težko priti na idejo, da bi na streho družinske hiše ali večje garaže, na nadstrešek za avto, na gospodarsko poslopje ali industrijsko halo namestili samooskrbno sončno elektrarno, saj se o tem v javnosti veliko govori. Koliko tovrstnih idej se dejansko uresniči, ni znano, a dejstvo je, da zanimanje narašča. Podvojeno povpraševanje po postavitvi samooskrbne sončne elektrarne so letos zaznali tudi v Skupini GEN-I. Po njihovem mnenju so razlogi za postavitev predvsem v porastu uporabe obnovljivih virov energije in ozaveščenosti o pomenu samooskrbe. "Pomemben dejavnik odločitve je zavedanje, da je sonce brezmejen, brezplačen vir energije, dostopen vsakomur, in da gre za dolgoročno investicijo, ki bo gospodinjstvu zagotavljala lasten vir energije 30 let in več," menijo v GEN-I.

"Sončna elektrarna je cenovno in izvedbeno najlažji in praktično edini način pridobivanja elektrike doma. Sonce je tudi obnovljiv vir energije, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, saj je naša država enakomerno osončena, s čimer je potencial za izkoriščanje sončne energije precejšen," pa pravi Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju Sonce energija. Višanje cen električne energije pa bo po njegovem mnenju še dodatno vzpodbudilo stranke k razmišljanju o investiciji v lastno samooskrbno elektrarno.

Ekonomski, pa tudi ekološki razlogi

O odločitvi investitorje največkrat prepričajo ekonomski razlogi, čeprav tudi ekološki niso zanemarljivi. Danijel Vuk iz podjetja Termoshop opaža, da se večina strank odloča z ekonomskega vidika, predvsem z vidika dolgoročnih prihrankov, in si želi investicijo povrniti v desetih letih. "To pomeni, da mora imeti stranka približno 80 evrov ali več mesečnega stroška električne energije in ima ustrezno površino strehe, na kateri bo sončna elektrarna nameščena," ocenjuje sogovornik. "Je pa tudi kar nekaj ljudi, ki gledajo širše in jim je pomembno, da so okoljsko in energetsko naravnani," dodaja Vuk.

Tistim, ki nimajo na voljo prostora za postavitev lastne samooskrbe sončne elektrarne, preostane tudi možnost tako imenovane skupinske samooskrbe. "Nova sprememba uredbe, ki opredeljuje skupinsko samooskrbo, omogoča, da v okviru skupinske samooskrbe lahko poskrbite za lastno samooskrbo tudi v primeru, ko sami nimate primernih strešnih površin, jih pa ima sosed, ki je električno povezan na isto transformatorsko postajo kot vi. V tem primeru z lastnikom strehe podpišeta pogodbo, v kateri se dogovorita, koliko bo vsak od partnerjev investiral in koliko odstotkov od proizvodnje bo posamezni partner za to dobil. K projektu lahko v primeru večje strešne kapacitete povabita tudi soseda ali pa delež proizvedene električne energije namenita za prodajo. Slednje je mogoče le za poslovne subjekte, ki za ta primer registrirajo dejavnost proizvodnje električne energije," izčrpno razloži Jernej Škoflek.

Pri večji porabi večji prihranki

Na vprašanje, ali je investicija v samooskrbno sončno elektrarno ekonomsko upravičena, tudi v podjetju Energija plus pritrjujejo, da se ta zmeraj splača. "Razlika je zgolj v dobi povračila investicije, saj so pri večji porabi tudi večji prihranki, zato se investicija poplača v krajšem času." Najprej moramo torej ugotoviti, kolikšno letno porabo ima naše gospodinjstvo, da določimo optimalno priključno moč elektrarne. Porabo razmeroma preprosto odčitamo iz specifikacije pri računu, kjer je navedena poraba za posamezni mesec. "Če kupec načrtuje sočasno postavitev sončne elektrarne in toplotne črpalke, je treba oceniti še letno porabo slednje," opozarjajo v Energiji plus in dodajajo, da je smiselno predvideti tudi možno povečanje porabe v bližnji prihodnosti. Podobno menijo v podjetju GEN-I: "Če načrtujemo povečanje porabe električne energije - zaradi prenove ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne črpalke, nakupa električnega avtomobila ali nakupa drugega večjega porabnika električne energije -, je priporočljivo, da se to upošteva pri izračunu ustrezne velikosti sončne elektrarne ali pa se elektrarna načrtuje tako, da bo v prihodnje napravo možno nadgraditi in s tem pokriti morebitne dodatne potrebe po energiji."

Nujno je soglasje za priključitev

Kako hitro je lahko sončna elektrarna postavljena in v uporabi, ni lahko odgovoriti, pravi Primož Tručl iz podjetja Enerson. "Lahko relativno hitro, recimo prej kot v dveh mesecih, lahko pa tudi šele čez pol leta ali več. Za vsako proizvodno napravo, ki je priključena v elektrodistribucijsko omrežje, namreč potrebujemo soglasje za priključitev, kar seveda velja tudi za samooskrbno sončno elektrarno. Soglasja za priključitev izdajajo po pooblastilu SODO (sistemskega operaterja distribucijskih omrežij) elektrodistribucijska podjetja, katerih pristojnost je regionalno določena. To pomeni, da si bodoči lastnik elektrarne ne more izbrati izdajatelja soglasja, saj ga vedno izda pristojno elektrodistribucijsko podjetje. Po hitrosti izdajanja soglasij pa se elektrodistributerji zelo razlikujejo; pri nekaterih dobijo vlagatelji odgovor v dveh ali treh tednih, pri drugih pa se postopek izdaje soglasja vleče mesece in mesece, čeprav bi vlagatelj skladno z Zakonom o upravnem postopku moral prejeti odgovor na svojo vlogo najkasneje v 30 dneh."

Po izdaji soglasja in postavitvi je treba sončno elektrarno le še priključiti. "Lokalnega operaterja distribucijskega omrežja - v naši regiji je to Elektro Maribor - je treba pozvati, da uredi priklop samooskrbne elektrarne v omrežje," pojasnjujejo v podjetju Energija plus. "Čas od poziva do dejanskega priklopa variira in je odvisen od več dejavnikov: lokacije, zasedenosti rajonskega predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in podobnih. Običajno se priklop opravi v sedmih do štirinajstih dneh. Elektrarna začne proizvajati električno energijo takoj, ko je podpisana pogodba o uporabi sistema in je priklopljena v omrežje," še navajajo v Energiji plus.