Sanja Verovnik
Gozdovi so vsekakor naše veliko naravno bogastvo. "Letni prirastek v slovenskih gozdovih je približno 9 milijonov m3 lesa, od tega ga posekamo v povprečju za 6 milijonov m3. Leta 2018 smo doma predelali 1,7 m3 hlodovine, izvozili pa 3,7 m3 nepredelanega lesa. "Slovenski les nudi količinsko zadostno in kakovostno surovinsko zaledje za domačo industrijo, s čimer se zagotavljajo tudi delovna mesta in razvoj podeželja. Prav zaradi tega pravimo, da je les naše naravno bogastvo, naravno obnovljiv material, ki skladišči CO2, in je tako tudi strateška surovina. Les in lesna industrija kot dejavnost z visoko energetsko samooskrbo sta za Slovenijo strateškega pomena pri prehodu v nizkoogljično družbo ter pri vzpostavitvi krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Zaradi svojih ugodnih okoljskih lastnosti nam lahko namreč les pomaga pri doseganju ciljev v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov."
Potencial velik, le izkoristiti ga je treba
Lesa Sloveniji torej ne primanjkuje, kako pa oceniti njegovo kakovost tudi v primerjavi z drugimi državami, ki se ponašajo s tem naravnim bogastvom?
"Kakovost je na zelo visoki ravni in je primerljive kakovosti z drugimi državami v Evropi. Na vsakoletnih dražbah v Slovenj Gradcu se dosegajo visoke cene lesa, ki pa, žal, konča na trgih drugih držav. Seveda je dražba hlodovine napredek pri vrednotenju lesa in hlodovine, saj bi pred nekaj leti marsikateri hlod končal kot drva v kakšni kurilnici. Les torej danes prepoznavamo kot material za predelavo in ne kot energent. Na ministrstvu pa si prizadevamo, da bi čim več kvalitetnega lesa predelali v izdelke doma in ustvarili zelena delovna mesta."
Pravočasen posek dreves
Pomembno je tudi, da les ne ostaja v gozdu, saj je naravni material, ki je podvržen biološkemu razkroju, opozarja Danilo Anton Ranc. In dodaja: “Pri določeni starosti začnejo drevesa trohneti, in če jih pravočasno ne posekamo, začnejo namesto absorpcije CO2 sproščati v ozračje in ustvarjajo se pogoji za razvoj podlubnikov. Poskrbeti moramo, da se drevesa pravočasno poseka in iz njih naredi izdelke, v katerih se nato CO2 ohranja še stoletja. V Sloveniji moramo torej vzpostaviti predelavo tudi manj kvalitetnega lesa in s tem preprečiti ciklično ponavljanje napadov podlubnikov, ki povzročajo veliko škodo.”
Izvoz brez dodane vrednosti
Človek dobi v Sloveniji vedno znova občutek, da je les pri nas preslabo izrabljen. Da se, kot ste sami povedali, proda v tujino, da nekatera podjetja, kljub obilici lesa v lastni državi, kupujejo les v drugih državah, tudi slovenskega.
"Slovenija ima kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi veliko zalogo lesa, ki se ga, žal, res veliko izvozi brez dodane vrednosti. Leta 2018 je bilo izvoženih 3,6 milijona m3 lesa, doma se tako predela premajhna količina hlodovine in posledično tudi proizvede manj izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V lesni industriji beležimo tudi pozitivne trende, saj so se od leta 2014 do 2018 prihodki od prodaje podjetij povečali od 943 milijonov na 1,3 milijarde evrov, torej za 40 odstotkov. S tem se je povečal za 236 odstotkov tudi dobiček, od 19,7 milijona evrov leta 2014 na 66,2 milijona evrov v letu 2018. Prav tako se je za osem odstotkov povečalo število zaposlenih. Naš cilj je ta potencial izkoristiti in v naslednjih desetih letih povečati količino doma predelane hlodovine na 4,7 milijona m3 letno, prihodke od prodaje na 3,7 milijarde evrov na leto in število zaposlenih na 20 tisoč. Širše gledano dosegajo panoge, povezane z lesom, letno 2,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje in zaposlujejo približno 25 tisoč delavcev. Multiplikativni učinki predelave lesa so torej veliki, zato jih moramo izkoristiti."
Primeri dobre prakse
“Dober primer domače prakse so podjetja, ki so sodelovala v okviru našega javnega razpisa spodbude za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, katerega namen je bilo spodbujanje razvoja proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo, ustvarjanje novih delovnih mest ter učinkovita raba energije in obnovljivih virov na področju predelave in obdelave lesa,” pravi Danilo Anton Ranc in nadaljuje: “Podjetja so s pomočjo sredstev iz evropskega sklada kupila nov stroj oziroma strojno opremo, posodobila proizvodnjo ali proces in razvila nov proizvod iz lesa z visoko dodano vrednostjo, ki ga prej na trgu še ni bilo. Posodobitev proizvodnje jim je omogočila tudi hitrejšo obdelavo in optimalnejšo porabo lesa ter boljšo energetsko in snovno učinkovitost z zmanjšanjem izpustov škodljivih snovi, reciklažo in ponovno uporabo surovin ter manjšo porabo surovin. Izdelki, ki so nastali v okviru tovrstnih projektov, so večinoma namenjeni zahtevnejšemu segmentu kupcev, ki si želijo prestižne, dizajnerske izdelke. Podjetja lahko z oskrbovanjem takih tržnih niš dosegajo visoko dodano vrednost in si zagotovijo dobre reference tudi v tujini.”
Vodilni gradbeni material v trajnostni gradnji
Pri uporabi in izrabi lesa pa ne sme manjkati določena mera zdravega razuma.
"Les je vsestransko uporaben material. Menim, da ga je treba pametno in preudarno rabiti tako pri gradnji kot tudi pri opremi objektov in pri izdelavi različnih izdelkov. Pri tem je ključno, da se les predela predvsem v izdelke z visoko dodano vrednostjo. V ekološko zavednih in razvitih deželah je les že postal vodilni gradbeni material v trajnostni gradnji. Uporabi se ga lahko v sklopu različnih vrst gradnje z lesom, leseno bivalno okolje pa je hkrati tudi zdravo bivalno okolje. Leseno bivalno okolje ima veliko prednosti, saj je les toplotno izolativen in energetsko učinkovit, omogoča ugodno mikroklimo v prostoru (uravnava relativno zračno vlažnost), ne ustvarja škodljivih hlapov, ima prijeten vonj, znižuje nam srčni utrip in nam vedno znova omogoča dragocen stik z naravo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
