Urška Polanc
Spodbude pri premoščanju posledic koronakrize zadevajo tudi gradnjo z uporabo lesa. Preverili smo, kako jih ocenjujejo nekateri akterji v lesni panogi. Prizadevanja direktorata za lesarstvo pri gospodarskem ministrstvu (MGRT) za povečanje uporabe lesa z gradnjo z lesom in za predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo le pripomorejo k izboljšanju položaja proizvodnih podjetij, spodbude v lesarstvu za povečanje uporabe lesa so dobrodošle, poudarka na proizvodnji za predelavo lesa je bilo namreč vsa leta premalo, razmišlja direktor podjetja Javušnik Bojan Strmšnik. Opaža, da se je povpraševanje po leseni gradnji - tako montažnih hiš kot brunaric - povečalo.
"Les je trajnostni material, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, pomembno bi bilo okrepiti proizvodnjo lesne predelave polizdelkov iz lesa do te mere, da bi lahko slovenska podjetja lesu povečala dodano vrednost, zadostila potrebam domačega trga in ponudila tujemu trgu več kot le hlodovino," opozarja Strmšnik. "Ljudje se vedno več odločajo za leseno gradnjo. Gradnja z lesom je prijazna do okolja. Je hitra, tiha in čista. Prav tako pomembno pripomore k zniževanju emisij in pri boju proti podnebnim spremembam. Je produkt širšega pomena in ne zgolj bivanjsko okolje uporabnika," meni Žan Pritržnik, direktor družbe Lesoteka, v individualni hiši katerega je v povprečju 70 kubičnih metrov lesa. Stene, stropovi in streha so narejeni iz masivnega in lepljenega lesa. "Spodbujamo, da bo delež vgrajenega lesa obvezen še v stavbah širšega družbenega pomena," je povedal Pritržnik.
Lesena gradnja pritegnila več občin
Na direktoratu za lesarstvo pri MGRT, ki ga vodi Danilo Anton Ranc, opažajo, da je uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da mora znašati delež lesa v stavbah najmanj 30 odstotkov prostornine vgrajenih materialov, vplivala na povečanje vgradnje lesa. Od 2011 do 2018 se je število proizvajalcev lesenih objektov povečalo s 40 na 90, njihova letna prodaja z 97 milijonov na 168 milijonov in prodaja na domačem trgu s 63 milijonov na 96 milijonov. Tudi zato bi jo še nadgradili. Uredba, ki je začela veljati leta 2011, je tako skupaj s subvencijo Eko sklada za gradnjo pasivnih in kasneje skoraj ničenergijskih vrtcev, šol, športnih dvoran še dodatno povečala zanimanje občin za leseno gradnjo in uporabo izolacijskih materialov naravnega izvora, opažajo v podjetju Jelovica. Podjetje Jelovica hiše je zgradilo več nizkoenergijskih vrtcev (v Preddvoru, Markovcih, Trzinu, Šentrupertu, Kamniku, Divači, Bovcu, Domžalah, Višnji gori, Brestanici), dve leseni športni dvorani v Senožečah in Rakeku, nekaj nadgradenj osnovnih šol in v Kočevju tudi prvi lesen dom za starejše občane v Sloveniji.
Gradnja z lesom danes dostopna in konkurenčna
Pritržnik meni, da se o potencialu lesene gradnje in lesa v Sloveniji veliko govori, a glede na naravne danosti še vedno ne dovolj. Da je lesena gradnja danes bolj dostopna in konkurenčna v primerjavi z drugimi konstrukcijskimi sistemi, kot je bila pred leti, dodaja. Leseno gradnjo sicer spodbuja tudi Sklad za podnebne spremembe, ki namenja sredstva za naložbe v lesene večstanovanjske objekte. Da gre za primer dobre prakse z domačimi, naravno obnovljivimi viri, ocenjujejo na direkciji in dodajajo, da s takšnimi stavbami, ki jih bo gradil Stanovanjski sklad, prispevajo k reševanju treh problemov naenkrat - poleg podnebnega vidika (skladiščenje CO2) spodbujajo še rast lesne industrije in hkrati rešujejo stanovanjsko problematiko.
Xella Slovenija: pretirana prednost lesu
Na drugi strani v družbi Xella Slovenija, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo porobetona in gradnjo pasivnih hiš Ytong, opozarjajo, da lesena gradnja kljub nekaterim sprejemljivim lastnostim in karakteristikam ne more v večini nadomestiti klasičnih gradbenih materialov, ki so v uporabi že vrsto let, zanje pa tudi veljajo določene uveljavljene prednosti - od toplotnoizolativnih lastnosti materialov do požarne in potresne varnosti stavb. "Obvezno določen delež vgrajenega lesa v večstanovanjskih stavbah ni rešitev za trajnostno gradnjo in prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Pretirano preferiranje enega materiala, ki je med drugim vprašljiv predvsem z vidika požarne varnosti, in zapostavljanje drugih uveljavljenih in certificiranih proizvodov je zavajujoče. Spodbujanje rasti lesne industrije pri gradnji stavb na račun podnebnega vidika je zavajanje, saj sama vgradnja lesa v stavbah ne doprinese k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov - za to so zaslužni predvsem drugi aspekti gradnje in nadaljnje uporabe stavb: od načrtovanja, načinov ogrevanja, zrakotesnosti itd.," pa razmišljajo v Xella Slovenija.
Menjave v vrhu SIDG na čelu s Fickom
Nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SIDG) je s 5. majem z dosedanjim glavnim direktorjem Zlatkom Fickom sklenil sporazum o prenehanju mandata in pogodbe o zaposlitvi. Darjo Derganc je hkrati odpoklical s funkcije direktorice za finance, računovodstvo in kontroling. Nadzorni svet je za začasnega direktorja družbe imenoval dosedanjega predsednika nadzornega sveta Sama Mihelina, uslužbenca s kmetijskega ministrstva, in sicer do imenovanja novega poslovodstva, vendar največ za obdobje enega leta. Novi predsednik nadzornega sveta družbe pa je Andrej Rihter.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
