V Sloveniji ima veliko gospodinjstev dotrajan ogrevalni sistem, ki ne izpolnjuje sodobnih energetskih zahtev. Tehnika, ki jo lahko kupimo danes na trgu, zelo povečuje učinke zgorevanja in energijsko učinkovitost zgorevalnih in drugih ogrevalnih naprav, pravi Ludvik Hriberšek. Pri tem priporoča investicijo v ogrevalni sistem na obnovljive vire energije, kot so lesna goriva, ali toplotno črpalko v kombinaciji z malo sončno elektrarno na strehi.
Optimalna toplotna izolacija
Imamo naravno bogastvo - les
Na vprašanje, kaj se danes bolj splača - ogrevati na drva, olje, ali morebiti na elektriko, Ludvik Hriberšek razloži, da med najcenejše energente še vedno sodijo drva oziroma vsa lesna goriva. "V Sloveniji je 60 odstotkov površin pokritih z gozdom, zato imamo naravno bogastvo, to je les. Zaradi koronakrize so tudi naftni derivati dosegli daleč najnižjo ceno v zadnjem obdobju, vendar ne pričakujem, da bodo tako nizke cene ostale dalj časa," pravi Hriberšek. Prepričan je, da bi morali vsi stremeti k uporabi obnovljivih virov energije, ker imajo lesna goriva perspektivo na dolgi rok. Ker pa zgorevanje lesnih goriv povzroča prašne delce (PM 10 in PM 2,5), sogovornik svetuje uporabo sodobnih kurilnih naprav z visokim izkoristkom, lambda sondo, uporabo hranilnika toplote.
Kako bo grela, je odvisno od njene moči
Ali bo toplotna črpalka delovala tudi v najhujši zimi, moramo vedeti že pred nakupom. Zato je zelo pomembno, da določimo pravo toplotno moč črpalke, opozori Suzana Guček iz podjetja Kronoterm. Pojasni, da je moč v veliki meri odvisna od ogrevalne površine, izolacije objekta in stavbnega pohištva. “Ob izbiri toplotne črpalke ponudniku predstavite svoje prave potrebe, na primer, če imate radi pozimi bolj toplo, na primer 24 do 26 °C, je treba to prodajalcu povedati. Prav tako, kakšen je vaš način življenja, ali je na primer ob vikendih na obisku pri vas štiričlanska družina, ki ima urejen spalni prostor v zgornjem nadstropju, ki ga drugače ne ogrevate. Vse to so osnovni podatki za določitev moči toplotne črpalke, pri čemer je treba upoštevati še projektno temperaturo za kraj. Ne smemo pozabiti, da nekatere toplotne črpalke niso namenjene za naše podnebje,” sklene Gučkova.
Investicija v idealen par
Ogrevanje s toplotno črpalko je vse bolj priljubljeno. Toda kdaj se nakup črpalke obrestuje? "Zelo veliko investitorjev, ki imajo možnost, investira v tako imenovani idealen par, to je mala sončna elektrarna v kombinaciji s toplotno črpalko. Pri sedanjih cenah električne energije je nakup toplotne črpalke optimalna odločitev," ocenjuje Hriberšek in opozori, da za nakup toplotnih črpalk Ekosklad ponuja kredite in nepovratne denarne spodbude, ki omogočajo od 20 do 50 odstotkov prihranka, to je med 1000 do 5000 evrov. "Višje denarne spodbude so namenjene zamenjavi starih kurilnih naprav z novo toplotno črpalko, zlasti na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, kjer je denarna spodbuda do 50-odstotna. Tudi za investicije v male sončne elektrarne, na primer 10 kWp moči, je možno pridobiti za vsak kWp moči 180 evrov subvencij, kar v danem primeru znaša 1800 evrov nepovratnih sredstev," poudari sogovornik.
Je menjava oljnega kotla smiselna?
Simona T. Forštner iz podjetja Weishaupt pojasnjuje, da kljub temu da lahko s sodobnimi kondenzacijskimi kotli pričakujemo do 25 odstotkov prihranka glede na stari sistem, je bolj smiseln prehod na ogrevanje s toplotno rpalko. “Kondenzacijski oljni kotli sicer izkoriščajo latentno toploto od kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Poleg tega pa so regulirani po zunanji temperaturi, kar pomeni, da so izgube sistema manjše. Če drugih možnosti ni, je seveda tudi vgradnja novega ogrevalnega sistema na olje smiselna, saj prinaša kar nekaj prihranka.”
Kamin in IR-ogrevanje
Za dodatna ali nadomestna vira ogrevanja Ludvik Hriberšek priporoča kamin in IR-ogrevanje. "Za kamin se odločimo, ko potrebujemo dodaten vir toplote oziroma pomoč osnovnemu ogrevalnemu sistemu. Kamin ima zelo nizek izkoristek energenta, zato se uporablja bolj za ustvarjanje prijetnega počutja v stanovanjskem objektu. IR-ogrevanje pa se uporablja tam, kjer stanovanjski objekt nima visoke potrebe po toplotni energiji, za manjše stanovanjske površine," meni Hriberšek. Hkrati opozori, da investicija v ogrevanje s kaminom ali IR-ogrevanjem ni subvencionirana od Ekosklada.
Veliko ogrevalnih naprav pri nas je dotrajanih
Oklevanje z izbiro novega ogrevalnega sistema, ko vemo, da je stari dotrajan in energetsko neučinkovit, se ne splača, je prepričan energetski svetovalec. Po njegovih besedah v Sloveniji vse preveč investiramo v kakovostne osebne avtomobile, ogrevalne sisteme, ki niso na očeh sosedov in drugih, pa velikokrat zanemarimo, tudi ko ne služijo več dobro. Hriberšek postreže s podatkom, da imamo v Sloveniji približno 330 tisoč kurilnih naprav na lesna goriva, med katerimi je, kot pravi, žal zelo veliko popolnoma dotrajanih in po nepotrebnem izpuščajo visoke količine prašnih delcev v okolje.
Konstantna evolucija
Kaj je novega na področju ogrevalnih sistemov, smo vprašali Borisa Gojkoška iz podjetja Seltron. Povedal je: “Če odmislimo vstop toplotnih črpalk na slovensko tržišče skozi glavna vrata in s tem strmo naraščanje tržnega deleža, na področju ogrevalnih sistemov ni bilo revolucije, temveč konstantna evolucija posameznih segmentov. Občutni koraki naprej so bili narejeni na področju izolacij stavb, prezračevalnih sistemov, učinkovitejših virov energije ter bolj prilagodljivih in varčnih regulacij, na primer regulacij za consko ogrevanje talnega ogrevanja, s čimer je omogočeno komfortno in natančno ogrevanje posameznih prostorov.”
Kombinacija enega in drugega
Gotovo pa najbolj primernega ogrevalnega sistema ni mogoče izbrati čez noč, še opozori sogovornik. "Vse se začne pri zbiranju informacij, projektni dokumentaciji, zbiranju ponudb, z obiski sejmov in spletnih strani, energetskih svetovalcev, ogledom primerov dobrih praks, na podlagi katerih investitor sprejme odločitev za investicijo. Samo kvalitetno izdelan energijsko učinkovit ogrevalni sistem v energijsko učinkovitem novem ali obnovljenem objektu z majhno porabo energije za ogrevanje in hlajenje bo investitorju optimiziral prihranke energije ne glede na vrsto energenta," opozori Hriberšek. Nadaljuje: "Če investicija v obnovljive vire energije, ogrevalni sistem, fasado, streho, okna, tla izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev nepovratnih denarnih sredstev Ekosklada, bo ta denar pomagal skrajšati ekonomsko vračilno dobo investicije."