Presenetljiv je podatek, da v Evropi zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku vsako leto umre do 300 tisoč ljudi. In to še leta po tem, ko so rigorozni predpisi predvsem v prometu očistili izpuhe novih avtomobilov, ki so bili v preteklosti, predvsem zaradi sajastih delcev dizelskih izpuhov, krivi za številne smrti ljudi. Ne le v Evropi, tudi v Sloveniji kakovost zraka ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kljub temu pa večinoma ne presega mejnih vrednosti, ki jih predpisujejo slovenski predpisi.
Mejne vrednosti kakovosti zraka, ki veljajo v Sloveniji in EU, so namreč precej višje od tistih, ki jih je WHO na novo določil leta 2021. Takrat je znižal sprejemljive mejne vrednosti zaradi njihovega vpliva na zdravje. EU in Slovenija teh novih priporočil še nista vključili v zakonodajo. Sta pa svet EU in evropski parlament februarja letos dosegla začasni dogovor o zvišanju standardov EU glede kakovosti zraka.
Predlagana nova pravila bodo med drugim standarde kakovosti zraka v EU, določene za leto 2030, bolj približala smernicam WHO. Ukrep, ki sodi v okvir prizadevanj za odpravo onesnaženja do leta 2050, naj bi pripomogel k občutnemu izboljšanju kakovosti zraka. Predlagana nova pravila bodo predvsem znižala najvišje dovoljene ravni zdravju škodljivih snovi v zraku. Izboljšanje kakovosti zraka je namreč nujno za zmanjšanje vplivov na zdravje in števila prezgodnjih smrti.
Dogovor med drugim predvideva, da bodo morale države EU, ki po pričakovanjih ne bodo pravočasno dosegle standardov EU glede kakovosti zraka, do leta 2028 oblikovati načrte izboljšanja kakovosti zraka, v katerih bodo morale navesti konkretne cilje in predvidene časovne načrte njihovega doseganja. Še pred tem bodo morale pričakovane zamude jasno utemeljiti.
Strokovnjaki upajo, da smo na pravi poti, a hkrati opozarjajo na paradoks. Medtem ko WHO niža sprejemljive vrednosti, Slovenija teh standardov še ni sprejela. Spodbujamo uporabo obnovljivih virov energije, a v večjih mestih ogrevanje na plin nadomeščamo s kotlovnicami na biomaso, ki proizvajajo delce PM10.
Številna tveganja za različna obolenja
Promet in individualna kurišča so glavni viri onesnaženja zraka, z najvišjo koncentracijo onesnaženosti v mestih. Med glavnimi onesnaževalci so prašni delci (PM), dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), ozon (O3) in benzen. WHO ocenjuje, da vdihavanje teh snovi škoduje celemu telesu, povečuje tveganje za bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in pljučnega raka. Novejše raziskave kažejo tudi na vpliv onesnaženja na nosečnice in nevrološki razvoj otrok.
V Sloveniji lahko na področju kakovosti zraka opazimo izboljšave. Medtem ko smo se v preteklosti spoprijemali z visokimi vrednostmi žveplovega in dušikovega dioksida, ki sta pogosto presegala dovoljene meje, danes teh presežkov skoraj ni več. Največja težava pa so še vedno delci PM in ozon, ki občasno presegajo dovoljene mejne vrednosti.
Seveda pa te vrednosti občutno presegajo nova priporočila WHO. Skoraj povsod v Sloveniji so izmerjene vrednosti za prašne delce (PM) nad priporočili WHO, prav tako tudi onesnaženost z NO2 in ozonom.
Kljub novim standardom glede kakovosti zunanjega zraka, s čimer bi zaščitili zdravje prebivalcev – ideja je, kot zapisano, ničelno onesnaženje do leta 2050 –, pa evropske vrednosti ne bodo tako nizke, kot jih priporoča WHO. Bo pa prehod na nove standarde postopen do leta 2030. Nova direktiva EU pa bo prenesena tudi v slovensko zakonodajo. Pripravljen je tudi že Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, ki je bil sprejet konec leta 2021.
Potrebni bodo dodatni ukrepi. Kateri so največji izzivi?
Slovenija presega načrtovane nove mejne vrednosti onesnaževal skoraj povsod, predvsem v večjih mestih. Za dosego teh novih standardov bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi, zlasti na področju ogrevanja in prometa, morda pa tudi v industriji. Čeprav še ni jasno, ali to pomeni zaostritve ali nove prepovedi, bi lahko zakonodaja šla v to smer.
Glavni vir onesnaženja zraka pri nas je kurjenje biomase za ogrevanje in promet. Lesna biomasa je cenovno dostopen, lokalni vir energije, a njen vpliv na kakovost zraka je problematičen, zlasti pri starejših in neučinkovitih pečeh. Poleg tega k onesnaževanju prispevata tudi nepravilno kurjenje in raba neustrezno pripravljenega lesa.
Nekatera večja mesta, kjer je vzpostavljeno daljinsko ogrevanje, zdaj zaradi visokih cen plina razmišljajo o prehodu na ogrevanje z lesno biomaso. A načrti pogosto vključujejo gradnjo velikih kotlovnic v mestnih središčih, kjer je onesnaženost s prašnimi delci že zdaj velika. Brez presoje vpliva na okolje in zrak ni jasno, kako bo to vplivalo na kakovost zraka. Mesta, kot je Kranj, že načrtujejo dodatne filtre za čiščenje zraka, kar je korak v pravo smer.
Skupne kotlovnice na lesno biomaso z učinkovitimi filtri bi lahko zmanjšale tudi vpliv individualnih kurišč, saj velik del onesnaženja izhaja iz nepravilnega kurjenja doma – denimo z mokrimi drvmi ali kurjenjem odpadkov. Prehod na skupne sisteme z ustreznimi filtrirnimi napravami bi lahko izboljšal kakovost zraka.
Poleg tega so pomembni izobraževanje prebivalcev, nadzor nad kurilnimi sistemi in sofinanciranje zamenjave starih naprav za ogrevanje z novejšimi, ki imajo manjše izpuste. Za izboljšanje kakovosti zraka se moramo vsi aktivno odločiti, s čimer bomo pripomogli k boljšemu zdravju celotne populacije, še posebej otrok in starejših.