Sanja Verovnik
Veliko ljudi si želi živeti v mestu in tako imeti pri roki vse, kar potrebujejo. Kot poudari Mojca Žižek Mesarec iz nepremičninske agencije Galea, d.o.o., smo Slovenci glede tega, kje bi najraje živeli, precej "komot", saj je za mnoge idealno stanovanje tisto, ki je le streljaj oddaljeno od službe, šole, trgovine, pošte, bolnišnice in hkrati najpomembnejših cestnih povezav. To pa ponujajo samo mesta. Na drugi strani pa vse več Slovencev hrepeni po lastnem koščku zemlje, opozori Boris Lajh, direktor nepremičninske agencije Century 21 Maribor City, kjer bi lahko pridelovali sadje in zelenjavo, posedali na soncu ... Kombinacijo enega in drugega omogočajo stanovanja z atrijem, ki so protiutež za vse tiste, ki bi raje bivali v hiši, a si po drugi strani ne želijo prevelikega vrta, ker ta zahteva veliko časa in dela.
Atrijsko stanovanje ali hiša z atrijem
Atrijska stanovanja so se gradila že v osemdesetih letih v večjih blokovskih naseljih, atrijske hiše pa so postale priljubljene v devetdesetih. Zgrajene so bile predvsem na obrobju mest, kjer so stanovalcem omogočile mešanico bivalne izkušnje med mestom in vasjo - hiša ima namreč manjši vrt oziroma teraso, hkrati pa se drži ostalih hiš, kar daje stanovalcem občutek življenja v strnjeni soseski. Priljubljenost atrijskih stanovanj se je ohranila vse do danes, po njih je izredno veliko povpraševanje. Vrednost v primerjavi s klasičnimi stanovanji v blokih pa ohranijo tudi po tem, ko so že rabljena, če so seveda ustrezno vzdrževana.
Odprtost zasnove je odlika
Luka Jurič iz podjetja Novogradnje Maribor in arhitektka Loredana Štumberger odliko sodobnih atrijskih stanovanj vidita predvsem v odprtih tlorisnih zasnovah in neposrednih dostopih bivalnih površin z atrijem. “Morda se nekoliko več pozornosti danes posveča oblikovanju zunanjih površin, da imajo denimo zadosten delež utrjenih površin, ki povečajo funkcionalnost atrija,” pravita sogovornika.
Uporabnikom prijazen bivalni prostor
Priljubljenost atrijskih stanovanj se veča, ugotavlja Dika Vranc, nepremičninska posrednica iz podjetja RE/MAX Avenija, Nepremičnine Maribor. Občutek bivanja v stanovanju, ki vključuje tudi lastno zunanjo površino, je po besedah sogovornice svojstven: "Predstavljajte si dnevno sobo z veliko stekleno površino, ki prehaja v pokrito ložo in naprej na tlakovano teraso in zelenico. Otroci in morda tudi hišni ljubljenček se lahko igrajo zunaj, na vrtu. Otrokom tako ni treba na igrišče, z ljubljencem pa nam ni treba nenehno na sprehode." Po njenih besedah ima atrijsko stanovanje še eno prednost: je v pritličju, kar pomeni, da stanovalci niso odvisni od dvigala.
Na veliko priljubljenost stanovanj z atrijem pa opomnita tudi Luka Jurič iz podjetja Novogradnje Maribor in arhitektka Loredana Štumberger: "Atrijska stanovanja imajo vse kvalitete za vzpostavitev uporabnikom prijaznega bivalnega prostora: neposreden dostop do zasebnih zunanjih površin, odprto zasnovo bivalnih prostorov in funkcionalno teraso z zelenico ... Uporabniku ob minimalnem vzdrževanju zunanjih površin zagotavljajo visoko udobje bivanja in sledijo smernicam sodobnega tempa življenja." Primarno se zagotovijo funkcionalne površine teras, s čimer zadostimo potrebam uporabnika, medtem ko preostanek zemljišča ostaja ozelenjen, pravi Štumbergerjeva in še doda, da na ta način ustvarimo funkcionalno kombinacijo površin, ki jih uporabnik glede na svoje potrebe koristi za preživljanje prostega časa.
Najbolj zanimiva manjša stanovanja z atrijem
Seveda so tudi med atriji razlike. Ne samo glede umeščenosti v prostor, tudi glede oblike in predvsem velikosti, kajti nekateri atriji so omejeni zgolj na zunanjo teraso, spet drugi pa imajo tudi zelene površine. Luka Jurič opaža, da je danes večje povpraševanje po atrijih, ki so usmerjeni proti zelenim površinam, imajo proste poglede in večjo mero zasebnosti. "Največ povpraševanja je po manjših stanovanjskih enotah z atriji, kjer je sorazmerno s površino stanovanja uporabniku namenjen tudi delež odprtih zunanjih površin." Opaziti je, tako Jurič, da si ljudje želijo večjega zunanjega prostora, saj jim velikost nudi določeno mero zasebnosti. Danes so blokovski atriji v primerjavi s tistimi, ki so se gradili pred več desetletji, dostopni iz vseh bivalnih prostorov. "Vrata, ki vodijo v zunanji prostor, so tako v dnevnem prostoru kot tudi spalnici," pojasni Jurič. Tudi na zunanji strani atrija so urejene tlakovane poti, ki omogočajo povezavo med atrijem in zunanjimi javnimi površinami stanovanjskega naselja. Do atrijev se z zunanje strani lahko dostopa tudi iz skupnih površin, ki so med stavbami oziroma ob njih, še doda Jurič.
Pri atrijih ljudje iščejo dodatno kakovost bivanja, razmišlja Dika Vranc, kar zunanja površina gotovo je. "Mnoge mika zelenica s cvetjem, z lončnicami, s kakšno gredico. Pa del z gladko keramično površino, kamor je mogoče postaviti vrtne stole in mizo." Dostop do atrijskih stanovanj je, čeprav so ta v pritličju, kot pri drugih stanovanjih. Do njih je, kot pove Vrančeva, mogoč dostop z dvigalom iz kleti, kjer je po navadi tudi garaža. Atriji pa imajo lahko izstop ali vstop tudi z zunanje, ulične strani, pri čemer je za boljšo varnost smiselno, tako sogovornica, urediti ključavnice in postaviti ustrezno visoko ograjo.
Med včeraj in danes
Med atrijskimi stanovanji, zgrajenimi pred več desetletji, in sodobnimi so razlike.
Atriji v starejših gradnjah so bili manjši, opozori Dika Vranc iz podjetja RE/MAX Avenija, Nepremičnine Maribor. “Bili so bolj balkoni v pritličju oziroma shrambe na prostem. Imeli so prostor za mizo in stole, česa več pa skoraj niso omogočali.” Današnje rešitve atrijev v kakovostnih novogradnjah so po besedah sogovornice koncipirane v duhu približevanja možnosti, ki so bile sicer rezervirane za stanovalce v hišah. In ne nazadnje, pri sedanjih atrijskih opcijah je atrij del stanovanja in ima tudi jasno lastninsko ureditev.
S pergolami do večje zasebnosti
Če so v starejših blokovskih naseljih atriji bolj izpostavljeni stanovanjem v zgornjih nadstropij, saj so nad njimi praviloma balkoni z direktnimi pogledi na atrije, so pri novodobnih to težavo odpravili s pergolami in zelenjem ter s tem zagotovili stanovalcem v pritličju, ki imajo svoj kos zemlje, določeno mero zasebnosti. "Z zasaditvami med atriji so ustvarjeni tako imenovani mehki prehodi, s pomočjo katerih so regulirani kontakti med javnim in zasebnim prostorom. Atriji poleg zasebnosti omogočajo tudi določeno mero socialnih aktivnosti, kot so druženje, opazovanje ljudi in dogajanja, izmenjava informacij …," pravi arhitektka Loredana Štumberger. Da pametne atrijske rešitve omogočajo primerno mero zasebnosti, kljub temu pa stanovalcem ne dajejo občutka zaprtosti in utesnjenosti, pa je prepričana Dika Vranc.
