
Vseh možnih scenarijev in življenjskih dogodkov se ne da predvideti, opozori arhitekt Iztok Kos, smiselno pa je objekt vnaprej zasnovati tako, da se lahko ta preoblikuje, prizida, nadzida ali pa da se del hiše transformira, če se družina poveča: na primer, če pod streho vzamemo babico ali dedka, ki ne zmoreta več skrbeti zase, ali pa se eden od otrok odloči, da zaradi finančnega stanja gnezdo s svojo partnerico in otrokom uredi kar doma, v hiši staršev.
Arhitekt Iztok Kos: "Če je mogoče, se izognemo prizidkom in dozidavi, s tem bomo pridobili čas in denar."
Racionalne rešitve
V preteklosti so se gradile velike hiše, prav z namenom, da v njih udobno bivajo dve, tri generacije. Težav s prostorom v teh hišah ni. Morda je treba preurediti zgolj kakšen prostor, ga na novo opremiti, porušiti kakšno steno, da bi iz dveh prostorov dobili enega, ali obratno, pregraditi kakšen večji prostor, da bi iz njega dobili še kakšnega dodatnega. Več težav s pomanjkanjem prostora, ko pod našo streho pridejo živet stari starši ali otroci s svojo družino, pa nastanejo v sodobnih hišah, ki so manjše, a bolj funkcionalno razporejene. Medtem ko so graditelji hiš nekoč želeli tudi po 200 ali 250 kvadratnih metrov velika domovanja, je danes povprečna velikost hiše 140 kvadratnih metrov, torej se je tudi kvadratura opazno zmanjšala, pojasni Peter Podplatnik iz Marlesa.
Po novem otroci naredijo del hiše za starše
Podplatnik izpostavi posebnost, ki jo pri Marlesu opažajo zadnja leta: “Nekoč so starši gradili z mislijo, da bo nadstropje višje še hčerka ali sin z družino, zdaj tega ni več. Graditelji ne gradijo več za mlajše generacije, zdaj gradijo zase, ker se zavedajo, da otroci prej ko slej odidejo od doma. Opažamo pa, da v zadnjem obdobju otroci naredijo del hiše za starše,” razlaga Podplatnik. V takšnem primeru za starše načrtujejo najmanj kakšno sobo in kopalnico, včasih pa jim namenijo kar zajeten del objekta, ki obsega dnevno sobo, kuhinjo, spalnico in kopalnico.

Preureditev je preprostejša
V nekaterih hišah po navadi ni dovolj prostora za vse, ko se družina s štirih poveča na pet ali celo šest članov. Zato je treba poiskati ustrezne rešitve, se pri tem posvetovati s strokovnjaki, predvsem z arhitekti, ki bodo zagotovili vso pomoč in podporo. Pomembno je pripraviti dober in natančen projekt, da kasneje ni večjih zapletov in pomislekov.
Arhitekt Iztok Kos svetuje, da se najprej natančno pregleda vsa postavitev v obstoječi hiši: "V prvi fazi, če seveda stanje dopušča, se izognemo prizidkom in dozidavi. Pri vseh dodatnih pozidavah, kot sta prizidek, nadzidek, je potrebnem celoten gradbeni projekt arhitekture in pridobitev gradbenega projekta. Stroški se tako povečajo in čas izvedbe se podaljša."
Kos nadaljuje, da je po pregledu notranjih prostorov, nosilnih sten in celotne inštalacije v hiši smiselno narediti projekt preureditve. "Zrišejo se tlorisi prostorov, rušitve, pozidave, inštalacije (voda, kanalizacija, elektro ...). Pri rušitvi nosilnih sten je potreben posvet s statikom, katere usmeritve oziroma projekt je treba upoštevati," pravi Kos. "Šele ob ugotovitvi, da prostori nikakor ne zadostujejo bivalnim potrebam, je smiselno razmisliti o dozidavi k obstoječem objektu in izbrati dve možni alternativi - prizidek ali nadzidek."

Na preureditev je treba gledati kot na celoto
Smiselno je projekt na papirju tudi dobro uskladiti z izvajalcem, izbrati prave materiale in določiti razumne roke, skratka, treba si je treba vzeti čas, poudari Kos. Nadaljuje, da je vse dodatne pozidave, kot so nadzidek in prizidek, treba uskladiti s predpisi in izdelati projekt za gradbeno dovoljenje (PGD). "Za preureditev podstrešja v bivalni prostor pa na primer PGD ne potrebujete. Pri podstrešju največkrat težave povzročajo višine, ki se jih z nadzidavo reši, vendar sta tako kot za prizidek potrebna PGD in gradbeno dovoljenje (GD)," pojasni arhitekt. Po njegovih besedah je težko oceniti, kaj je najbolj smiselno: "Vedno je treba na preureditev gledati kot na celoto. Obstaja veliko lepih prizidkov in nadzidkov, ki so lepo oblikovani in dobro načrtovani. Vse je odvisno od situacije, želja in na koncu kot vedno od financ."
Lastna kopalnica in kuhinja sta že luksuz
Od denarja je odvisno, kako bo novi bivalni prostor opremljen, ali bo v njem imel nekdo lastno kopalnico, stranišče in kuhinjo. “Vse je odvisno tudi od želja in potreb stanovalcev. Če pride k starim staršem denimo vnuk, ki je študent, verjamem, da bo v teh časih zadovoljen s sobo, skupno kuhinjo in skupno kopalnico,” razmišlja arhitekt Iztok Kos. “Seveda je vse odvisno od možnosti, ki nam jih ponuja objekt. Če sta na razpolago lastna kopalnica in še kuhinja, je to že pravi luksuz.
Zadeva je drugačna, seveda, pri mladih družinah. Tu si mladi ustvarijo bivalni prostor čisto za sebe, velikokrat naredijo tudi svoj vhod. Tu lahko že govorimo o prizidkih, ki nam vse to omogočajo,” pravi sogovornik. Prepričan je, da sta za več družin pod eno streho vsekakor najpomembnejši razumevanje in spoštovanje. “S tem se izognemo marsičemu,” sklene Kos.
Dozidava možna tudi pri montažni gradnji
Za nadgradnjo ali dozidavo se lahko odločimo tako pri klasični kot pri montažni gradnji, pojasni Peter Podplatnik iz podjetja Marles. Nataša Teraž, vodja razvoja v podjetju Lumar, pa pojasni, da se montažna gradnja z vidika nadgradenj in dozidav ne razlikuje veliko od klasične gradnje. "Tudi v montažni gradnji so, odvisno od potreb in želja, možne različne nadzidave in dozidave. Zaradi manjše teže konstrukcije je nadzidava pri obstoječih klasično grajenih objektih celo boljša izbira," pojasni Teraževa. Pri montažnih objektih je mogoče izvesti različne nadzidave in dozidave. Pri nadzidavah je pomembno, poudari sogovornica, da preverimo dodatne obtežbe, ki jih na obstoječo konstrukcijo prinaša nadzidava. V primeru stanovanjskih hiš, kjer nadzidave večinoma zajemajo eno dodatno nadstropje, dodatne obtežbe niso problematične. Prizidek ne predstavlja nobenih dodatnih obtežb na konstrukcijo, je pa potrebna statična analiza za prizidke z večjimi razponi na stiku obstoječe konstrukcije in prizidka, poudari Nataša Teraž. In še, da se lahko glede na statične analize predvidijo dodatne preklade, ki se lahko pri montažni gradnji "skrijejo" tudi v obstoječo stropno konstrukcijo.

Obseg del je odvisen od strešne konstrukcije
Pri izvedbi nadgradnje oziroma prizidka se kot prednost ponovno izkaže proizvodnja elementov v proizvodnji, kar bistveno skrajša čas dela na gradbišču, pravi Teraževa. "To je pri že vseljenih objektih zelo pomembno. V primeru nadgradnje je treba v prvi fazi odstraniti obstoječo strešno konstrukcijo in kritino. Če bo nova streha enaka obstoječi, bi lahko obstoječo kritino eventualno ponovno porabili za pokrivanje. Za montažo novih sten nadzidave je treba najprej pripraviti stropno konstrukcijo, obseg del je odvisen od vrste obstoječe strešne konstrukcije: v določenih primerih je treba izvesti dodatno stropno konstrukcijo. Na stropno konstrukcijo se nato gradi nova etaža z novo strešno konstrukcijo," razloži sogovornica. Kot nadaljuje, je pri pri dograditvi prizidkov treba najprej odstraniti del obstoječe stene, kjer bo predviden prehod v prizidek. Nato se na izvedeno temeljno ploščo podobno kot vse druge montažne hiše postavijo stene prizidka. Pri tem je treba še enkrat poudariti prednost proizvodnje elementov v proizvodni hali, zaradi česar je sama izvedba izredno hitra in čista. Obstoječi objekt zato ni dolgo izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom, kar je posebno pomembno pri nadzidavah, kjer je vremenu izpostavljena velika površina. V proizvodnji se izvede celotna konstrukcija nadzidave, vključno s stavbnim pohištvom. Tako se lahko že po enem dnevu montaže izvede nova strešna konstrukcija s strešno folijo, s čimer je objekt zaščiten pred vremenskimi vplivi, doda Teraževa.
Kako je s toplotnimi mostovi? Kaj pa garancija?
Podobno kot pri novogradnjah tudi pri dozidavah s pravilnim načrtovanjem in izvedbo preprečimo nastanek toplotnih mostov, pojasni Nataša Teraž, vodja razvoja v podjetju Lumar. Za novogradnjo bi to pomenilo stik med dvema zunanjima stenama, kar je rešeno s sistemskimi detajli.
Pri dozidavi je po besedah Teraževe treba upoštevati obstoječe stanje objekta, ki ne dosega vedno stanja energetsko učinkovite gradnje, kar je treba upoštevati tudi pri reševanju detajlov stika. “Dodatno pozornost je pri sami izvedbi treba nameniti zagotavljanju zrakotesne ravnine. Kjer je treba že pred začetkom nadgradnje predvideti detajle oziroma rešitve za zagotavljanje zrakotesnosti na stikih nove in obstoječe konstrukcije. In kasneje seveda pravilno in kakovostno montažo, skozi katero te detajle tudi realiziramo,” opozori sogovornica. Posebno pozornost je po njenih besedah treba nameniti izvedbi dilatacije med obema konstrukcijama, da se izognemo nastanku razpok.
Garancijska doba za prizidek je načeloma takšna, kot jo izvajalec ponuja za svoje hiše, še pojasni Teraževa.