Klara Širovnik
Nova razstava Katje Kozjek Varl v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) zaobjema umetničino delovanje in dozorevanje v zadnjih 20 letih. Sprememba v izraznem jeziku je očitna - zgodnje slike iz obdobja okoli leta 2005 zaznamujejo debeli barvni nanosi in obilo globine, kar v kasnejših letih do neke mere umanjka.
Plastenje je avtorica v preteklosti v večji meri nadgrajevala z dodajanjem neslikarskih materialov. "V začetku so bili nanosi očitnejši tudi zato, ker sem v slike dodajala druge materiale - recimo (potiskano) blago in prevleke za vrt, da bi dobila drugačne površine," pojasni ob sprehodu po razstavi. Morda so prav slike, izdelane po tem principu - nekaj jih je sicer tudi iz novejšega obdobja - najbolj prepričljiv del celotne razstave, ki sicer ni zasnovana kronološko, temveč na konceptu barvne ali oblikovne sorodnosti med posameznimi slikarskimi deli.
Slikarstvo Katje Kozjek Varl gledalca pomiri in vzbuja ugodje. Zanimivo je, da to dosega kljub odsotnosti linearne naracije v sliki. Skoraj nikjer namreč ni jasnega motiva in pripovedi. "Bolj kot sam motiv, ki ga je na redkih slikah sicer mogoče razbrati in ki mi predstavlja izhodišče za ustvarjanje, me zanima igra oblik, barv, postavitve in kompozicije, prostora," pojasnjuje avtorica.
Umetnica na svojih slikah sicer povečini upodablja ostre, oglate oblike. Tudi pri obrazu in glavi, ki ju kot slikarska motiva lahko prepoznamo, ne gre za oval, ampak so poteze zasekane s koti. To gledalca izzove. Oglate oblike namreč delujejo bolj strogo, stabilno in pogosto tudi bolj hladno. Okrogle oblike so, nasprotno, nežne, neskončne, prelivajoče se. Toplota pri Katji Kozjek Varl sicer veje tako iz oglatega kot okroglega.
Da okrogle oblike slikam zagotovo vlivajo določeno mero mehkobe, je zelo očitno pri upodobljenem motivu deklice (Deklica z vijoličastimi lasmi, Deklica z rumenimi lasmi in Deklica z rdečimi lasmi) na razstavi. Prvi dve deklici na slikah manjšega formata umetnica prikaže z zaobljenima, okroglima frizurama - tretja deklica, rdečelaska, pa se od njiju razlikuje po kratki in odsekani pričeski, ki deluje strogo. Del vseprisotne oglatosti na slikah Katje Kozjek Varl velja pripisati tudi dejstvu, da umetnica ne slika s čopičem. Platno si običajno podslika (za to uporabi komplementarne barve) in se druge plasti nato loti s slikarsko lopatko. Čopič tu in tam uporabi pri kakšni krožni obliki, ki so v zadnjih letih pri njej vse bolj prisotne. "Že na začetnih delih so vidni nekakšni krožni zametki, pri novejših pa se povežejo še z barvami," pojasni.
Od estetike "pomiritve" se slikarka nekoliko odmakne z manjšimi formati iz leta 2022, ki so razstavljeni v medetaži galerije. V teh večplastnih delih se prepletata risba in kolaž. Te slike so nastale v času epidemije, ko je Katja Kozjek Varl kot profesorica - na pedagoški fakulteti poučuje didaktiko likovne umetnosti in predmete, povezane z likovno teorijo in prakso - študentom predavala na daljavo. Pri opazovalcih izzovejo razmislek in s seboj nosijo tudi nekakšen "temačen moment", kar je - ob vsej barvi in dobrodušnosti razstave - dobrodošlo. Na vseh koncih razstave je sicer očitno avtoričino dobro poznavanje likovne teorije. Neizpodbitno gre za pravo akademsko slikanje. Vendar v medetaži avtorica to "varno polje" vsekakor presega. Zanimivo pa se zdi, da so prav te slike nastale "po spletu okoliščin" in ne prvenstveno z namenom umetnosti.
Na panoramskih platnih v spodnjem nadstropju je mogoče prepoznati krajino in vedute. Podolgovata platna pred gledalci odpirajo celo obzorje. Ta precej tvegani format je pogosto rabljen "poceni" dekorativno, tej meji pa se umetnica Kozjek Varl približa še z izbiro motiva (obzorja in pogled na mesto). "Tudi ljudje imajo to radi," opaža avtorica. Opazovalcu je tako slikarstvo nemara blizu zaradi domačnosti, predvidljivosti in gotovo tudi zato, ker takšne slike v sebi ne nosijo veliko skrivnosti - ravno obratno od videnega v medetaži torej. Avtorici so v veselje netradicionalni formati (odmiki od A3 in A4), še posebno kvadratna platna. "Pri slednjih se moraš dela lotiti drugače; kvadrat je zahteven, ker pri njem ni že slutenega zlatega reza, ampak se je z elementi treba poigrati," pojasni. Podobno je pri navpičnih ali skrajno vodoravnih formatih, ki jih je na razstavi precej. Morda so ti tudi najšibkejši del razstave, če iz te sodbe izvzamemo pokončni diptih v medetaži.
Umetnica pri svojem slikanju v zadnjem času uporablja tudi plastično mehurčkasto folijo, ki ji služi kot orodje za nanašanje barve. Oblike, ki nastajajo, so zanimive in naznanjajo avtoričino vnovično obračanje k "tretjim materialom", kakršni so koščki platna, kartona, tekstila. Kar zadeva barvo, je v zadnjih letih začela v svoje slikarstvo vključevati nekatere svetlejše tone, a so močni kontrasti še vedno tisto, kar jo prepriča.
Umetnost Katje Kozjek Varl je tudi (in predvsem) umetnost za dom. V sebi nosi tisto všečnost, ugodje, mir.
