Kultura

(RECENZIJA KNJIGE) Prva ženska, ki je zrušila patriarhalni red

Petra Vidali Petra Vidali
19.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prevedla in spremno besedo napisala Jana Unuk, KUD Police Dubove (zbirka Eho), Vnanje Gorice, 2022
KUD Police Dubove

Zbirka Miti škotske založbe Canongate naj bi nanovo izpisala najpomembnejše mite naše kulture. Stava na pomembno vsebino je šla z roko v roki z izbiro največjih pisateljskih imen in z do takrat najbolj ambicioznim založniškim podvigom: prva knjiga iz zbirke, Kratka zgodovina mita Karen Armstrong, je 21. oktobra 2005 izšla istočasno v 28 jezikih in 33 državah. Tudi v slovenščini pri Mladinski knjigi. Dobili smo še Penelopino prejo Margaret Atwood, Težo Jeanette Winterson,

Levji med Davida Grossmana, naslednje leto pa Čelado groze Viktorja Pelevina. Potem so, v svetu in pri nas, Miti potihnili. Kot večina reči, ki vnaprej stavijo na večnost, predvsem pa kot večina reči, ki nastane po naročilu, so se izkazali za muho enodnevnico.

Olga Tokarczuk je svojo knjigo napisala kot poljski prispevek k zbirki, kot je Drago Jančar takrat napisal Graditelja. Ana In ni prevedena v veliko jezikov in ni med pisateljičinimi največjimi uspešnicami. Pa vendar je hvalevredno, da so jo pri KUD Police Dubove izdali in, seveda, da jo je prevedla Jana Unuk, ki je, z izjemo romana Pravek in drugi časi v prevodu Jasmine Šuler Galos, zaslužna za vse slovenske izdaje Olge Tokarczuk. Ker se je založba, ki je leta 2017 izdala že njene Jakobove bukve, odločila, da ne bo podpirala monopolnih knjižnih verig, pride do knjige najbrž samo tisti, ki ve, kaj išče. Upajmo, da vsaj druge prodajne poti funkcionirajo. Olga Tokarczuk ne sme biti skrita.

V Ani In v grobnicah sveta ne dobimo Olge Tokarczuk v najboljši možni obliki, vseeno pa dobimo čisto Olgo Tokarczuk. Njeno soočanje z mitom ni prisilno in nasilno, ker so mitotvorni postopki na delu tudi v njenih romanih. "Načrti" časov in teritorijev in odnosov med osebami v njenih romanih se zdijo kot kompleksne kozmogonije in panteoni, ki ponujajo odgovore na vprašanja, ki si jih postavljamo od pamtiveka. Ob tem je bistveno, da so svetovi, ki jih kreira, in odgovori, ki jih ponuja, alternative tistim svetovom in paradigmam, ki so nas tisočletja determinirali - in uničili. Nekoliko poenostavljeno, njen mit iz časa nastanka sveta je mit, ki bi lahko preprečil grozeči konec sveta. In še ena njena stalna lastnost jo kvalificira za novi izpis starega mita: Olga Tokarczuk ima občutek in interes za vedenja, ki jih ni mogoče dojeti s kavzalno logiko, hkrati pa je sposobna mistične vsebine prezentirati tako, da jih približa tudi sodobnemu racionalnemu bralcu oziroma bralki.

Kateri mit je torej izbrala? Sumerski mit o boginji Inani, nastal pred skoraj štirimi tisočletji in zapisan v klinopisu na glinenih tablicah. To je prvi izmed mitov, ki govorijo o spustu v podzemlje, v deželo mrtvih, in najstarejša pripoved o bogu, ki umira, vendar se čez čas spet vrne v življenje.

V osrednjo zgodbo o Inaninem spustu v podzemlje je vključila še dve pripovedi, o stvarjenju človeka in o tem, kako je eden od bogov Inani predal moči. Boginjin sestop v deželo mrtvih je v romanu prikazan kot revolucionarno dejanje, kot ženski upor, ki ruši patriarhalni red vrhovnih moških bogov. "Paradoks je, da nam puščavski pesek današnjega Iraka, dežele, ki je postala arena tako številnih simptomov agresivnega zmagoslavja patriarhalnih sil: diskriminacije, okupacije, težnje po nadvladi, danes, na začetku novega milenija, po več tisočletjih razkriva mitološko pojavo ženskega božanstva z veliko aspekti. (...) Trdno sem prepričana, da se po Inani lahko neposredno dotaknemo ogromne pradavne, pozabljene mitologije Boginje, ki je pravzaprav ni mogoče obnoviti, in da njen mit izvira iz časov pred veliko politično, družbeno in versko revolucijo, posledica katere je bil nastanek patriarhalnih človeških družb in - znotraj tega - patriarhalnega monoteizma," zapiše avtorica.

Zdi se torej, da ne gre toliko za feministično branje mita, kot za izbiro feminističnega mita na sebi. Seveda pa si je avtorica Tokarczuk v detajlih dala duška. Bogovi, moški bogovi, so tisti, ki sami ne znajo ničesar ustvariti, zato pa komandirajo in organizirajo. So računovodje, knjigovodje, slovničarji. Prebrati njeno "razlago", zakaj so nam bogovi namenili spolnost in hrepenenje (odlomek v okvirčku) ali prebrati videnje, kako je boginja Ninma protestno zapustila svet in skrbela za invalide, ki so jih iz objestnosti ustvarili moški bogovi, hkrati pa kreirala, dobesedno v rastlinjakih vzgajala nove ljudi, novo vrsto, no, to je neprecenljivo.

Pisateljica je mitično zgodbo umestila v prihodnost, futuristično mesto je strukturirano vertikalno, ljudi in bogove po njem razvaža mreža dvigal. Višje ko je nadstropje, višje si na družbeni lestvici, prestiž se začne tam nekje pri trikrat treh centimetrih neba. Na eni strani hipertehnologija, na drugi v blato, umazanijo, temo pogreznjen svet: milje Ane In v grobnicah sveta spominja na scenografijo kakšnega Iztrebljevalca.

Ob vsebini, sporočilu in časovni in krajevni umeščenosti - gre za avtorsko variacijo mitskega in illo tempore, za "tedaj, zdaj in vedno" - roman odlikuje tudi izvirna pripovedna instanca. "Ugotovila sem, da je bistvo mita to, da ga pripoveduje vsakdo in nihče; je skupna vrednota in pravzaprav nima avtorja. Zgodbo sem torej prepustila več pripovedovalcem, naj si jo podajajo in jo peljejo naprej kot večglasno petje." Ob tem Olga Tokarczuk pravi še, da bi zgodbo, če bi znala, narisala, in tako zmanjšala vlogo samega besedila. Pozneje se je to res zgodilo, njeno zgodbo je pred nekaj leti v stripu oživil Daniel Chmielewski in stripu se zdaj obeta mednarodna kariera.

Ob kratkem romanu je ogromno vredna tudi avtoričina Zaključna beseda (iz nje so zgodnji citati), ki je odličen esej ne le o konkretnem ustvarjanju, ampak razmislek o mitologiji, o funkciji, interpretaciji, uporabi mitov … Njena spremna beseda je tako dobro dopolnilo k skoraj sočasno pri LUD Literatura izšlim esejem Pozorni pripovedovalec, prav tako v prevodu Jane Unuk in z njeno spremno besedo. To je prispevala tudi k Ani In v grobnicah sveta in bralcu približala še tiste kontekste in razlage, ki jih sama avtorica ne, kot dragocen kuriozum pa je spremni besedi dodan še prevod dela sumerske pesnitve, ki ga je opravila Lara Unuk.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?