Odgovarjam na navedbe v zapisu Prejeli smo: Harakiri jezikovne politike slovenskih univerz (2), Večer, 6. julij 2019. V njem je v dolgem "odgovoru" na enako naslovljeni članek zapisanih več nekorektnih (negativni jezikovni purizem, na katerega se sklicuje uni-zapis glede harakirija, bi od mene zahteval besede, npr.: nepravilnih, nespodobnih, oporečnih, do mene neobzirnih) pojasnil in nepotrebnih razlag, ki se ne nanašajo na prispevek, ampak se poskušajo pričkati z menoj. Gospe novinarki nisem dal "nekaj napačnih in nekorektno interpretiranih informacij, ki se nanašajo na Univerzo v Mariboru (UM)". Potrdil sem informaciji, da se na UM (1) "domišlja" sestavljeni študijski program, ki bi se lahko izvajal v tujem jeziku in da (2) zaposleni dobivamo na službene e-naslove sporočila v tujem jeziku. Neresnično je podtikanje v UM-odzivu, da je v članku več takih informacij: "/i/zbrani ilustrativni primeri 'cvetk z mariborske univerze' niso resnični." Nisem dajal informacij, ki "niso resnične", tudi jih nisem dajal več, ampak dve.
Gospa novinarka je ustrezno zapisala mojo misel, da "'Iznajdljivosti', kako zaobiti pozitivno jezikovno zakonodajo, na slovenskih univerzah rastejo kot strupene in neužitne gobe /…/. Najnovejši tak izum domišljajo na Univerzi v Mariboru, tako da preračunljivo mešetarijo z 'novim, sestavljenim' študijskim programom v angleščini ..." Novinarka je uporabila moj izraz "domišljajo", UM-piska pa ga je v sociološko didaktičnem mnogobesedju spreobrnila v protest, da na UM "ni v pripravi in še manj v postopku potrjevanja nobenega novega sestavljenega študijskega programa /…/ v angleščini." UM-piska "odločno zanika" nekaj, o čemer članek sploh ne poroča. Dokaz, ki si ga tako sprenevedavo želi, pozna, seveda pa je vprašanje kulture sporazumevanja, kako javnosti razlagati, da je ena izmed članic UM že dvakrat vabila predstojnike oddelkov in vodje študijskih programov na sestanek o možnosti, ki jo odločno zavračam. "Domišljati" pomeni, da prihaja do razmišljanja o čem. Kjer je dim, je tudi ogenj. Zato je prav, da se na take nezakonite odklone opozarja, preden bi lahko "meso postali". Postajam pa zaskrbljen, ker UM-piska uvaja pogovorni prislov "zaenkrat", torej "za zdaj" da o takih programih UM ne razmišlja. Ali bo v prihodnje? Rektor, ki je varuh zakonitosti na univerzi, bi po objavi članka lahko poklical na pogovor sklicatelja takih sestankov in ga opozoril, da razmišljanja niso usklajena s pozitivno jezikovno politiko UM.
Ne spomnim se, da bi me gospa novinarka spraševala o tem, kdo je bil "pobudnik za nastanek" Filozofske fakultete, ali sem to fakulteto vodil in katere programe smo takrat potrjevali. Tudi po ponovnem branju članka teh informacij v njem nisem zasledil, UM-piski pa se vendar zdi potrebno, da zastranjuje pojasnilo in me v javnosti opominja, kaj mi je "zagotovo dobro znano".
Sprenevedanje se stopnjuje v neresnično, zavestno ustvarjeno sprevračanje, ki naj bi zmanjšalo verodostojnost informacije: "Med študijem na Univerzi v Mariboru tudi nobenemu slovenskemu študentu ni 'treba poslušati predavanj v tujščini' in ni zaznati namer ali poskusov spreminjanja izvedbe študija, govorne nastope študentov ali oddane seminarske izdelke v angleščini …" Tisti, ki ob anglizaciji slovenščine še znamo in razumemo slovensko zapisana sporočila, v Večerovem članku zaman iščemo tako spremenjen prikaz mojega razmišljanja.
Nič pa ni v "odzivu", ki se tako "celostno" ukvarja z menoj, govora o dopisih, ki jih zaposleni na UM dobivamo na službene e-naslove v tujem jeziku. Ali molk organa pomeni, da jih ni? Ali pa gre za tiho strinjanje s tem, kar se v resnici dogaja?
Rad se bom vključil v "tvorni akademski dialog" na naši almi materi. Za začetek bi lahko pripravil jezikovno delavnico in razložil pomensko razliko med harakirijem in samomorom, oziroma predstavil slovenske so-, nad- in podpomenke, ali pa razložil (ne)primerno rabo prevzetih besed, npr. ali je dezinformacija napačno obvestilo ali namerno napačno pojasnilo. Za dvogovor, izmenjavo mnenj, doseganje soglasij in sporazumov glede vprašanja slovenskega jezika, si domišljam, sem verjetno primeren naslov, UM-odziv na zapisani nepravilnosti pa ni bila prava pot - medijski odziv, ki mi nespretno podtika "opazen delež dezinformacij", UM-piski, podpisani in univerzi ne bi smel biti v ponos.
Red. prof. dr. Marko Jesenšek, član SAZU
