Operna pevka iz Maribora, ki že 20 let živi na Dunaju: Imamo tako rekoč prepoved dela

Prostori njenih nastopov so prestižni, imena dirigentov, s katerimi je delala, ustanov in festivalov tudi. Od londonskega Covent Gardna do dunajskega Musikvereina, od pariške Opere Bastille do Barbicana, od Salzburškega festivala do Bregenza. In dirigenti - od Claudia Abbada do Nicolasa Harnoncourta ...
Dunajska Ljudska opera je bila pred leti skoraj njena matična hiša, zdaj ni več. "V Volskoperi že nekaj let ne pojem več. Hiša se je programsko usmerila bolj in bolj v muzikal, ki ni moja zvrst, pa tudi sredstev za goste je vedno manj. Hiša zaseda vloge praviloma s pevci iz ansambla, kar je smiselno, kadar je denarja vedno manj. V zadnjih desetih letih so se v Avstriji državne subvencije za kulturo prepolovile, ob tem pa se je število produkcij močno povečalo," pravi sopranistka.
Kaj, kje je delala zadnji dve leti od zadnjega koncerta v Sloveniji? "V svoj repertoar sem dodala nekaj lepih vlog - grofico iz Figarove svatbe (Seattle, ZDA), Tytanio (Ženeva), Donno Anno (Stuttgart), Lucio di Lammermoor (Köln), pa tudi komično vlogo Povarihe iz Pravljice o carju Saltanu Rimskega-Korsakova, ki je bila posebni izziv zame zaradi ruščine. Moja prva vloga v ruščini. Bi si mislila, da bo enostavno, pa ni čisto tako. Iz korenov besed se da sklepati njihov pomen, saj spada ruščina med slovanske jezike, ampak izgovorjava je bolj zamotana kot v slovenščini. Ima mehke soglasnike, njihova azbuka im 33 znakov, zabavno, skratka."

Kompleten izpad edinega vira dohodka

"Režiser predstave v Bruslju, v Operi La Monnaie, kjer smo Pravljico uprizorili, je bil Dimitri Tscherniakov, ki velja na operni sceni za enfant terrible, ampak delo z njim je bilo proti pričakovanju sproščeno in zelo kreativno. Tej produkciji se obetajo ponovitve še na drugih opernih prizoriščih: poleti 2021 na festivalu v Aix-En-Provence, 2022 v Teatro San Carlo v Neaplju, 2024. pa v Madridu. Zelo verjetno je, da bo večidel prvotne zasedbe ostal. Bi bilo prav fino, če se spet srečamo s kolegi.
Na svoj seznam opernih hiš sem dodala še italijansko La Fenice v Benetkah, z vlogo, ki sem jo sicer že pela v Salzburgu (Fortuna v Il sogno di Scipione), pa tudi Opero SNG Ljubljana, v kateri sem odpela eno predstavo Traviate. Od dirigentov, ki so naredili name velik vtis, bi omenila Alaina Altinogluja, ki je glasbeni direktor v Bruslju. Pod njegovo taktirko in ob njegovi človeški toplini je orkester zacvetel," pripoveduje Bernarda Bobro.
Ko sva si pisali za našo sobotno prilogo pred šestimi leti, je omenila, da se veseli svoje "srednje dobe". Je še veliko je vlog, ki jo mikajo in čakajo nanjo, kljub dobi pandemije covida 19? "Nove vloge me še mikajo, seveda, ampak je vedno težje priti do njih. Pandemija koronavirusa je pokazala, v kakšni situaciji so kultura, kulturni delavci. Predvsem svobodnjaki. Od marca so operne hiše in koncertne dvorane zaprte. Imamo tako rekoč prepoved dela. In s tem kompletni izpad edinega vira dohodka. V Avstriji se sicer govori o nadomestilu iz državne blagajne, a postopki so zapleteni in ne bodo dosegli vseh. Kolegi se organizirajo. Skušamo pritisniti na politiko, da bi nam naprej sploh prisluhnila in omogočila spremembo sistema, kjer svobodni kulturni delavci nosijo celotni riziko, brez kakršnekoli socialne zaščite. Upam, da bodo razprave in akcije plodne."

Glasovno nisem stara

"Moji nastopi se vse bolj nagibajo v smer koncertne dejavnosti in vse manj je opernih vlog. Kar me po svoje žalosti, ker glasovno nisem stara. Koncertna dejavnost ima sicer to prednost, da je žepu bolj ekonomsko prijazna. Ker je obdobje vaj veliko krajše, po navadi nekaj dni pred koncertom, pri opernih produkcijah pa trajajo vaje praviloma šest tednov, se stroški, ki jih moraš pokriti sam, znantno zmanjšajo, tudi odsotnost od doma je tako veliko krajša. Kar mi po dvajsetih letih potovanj pravzaprav ustreza.
V zadnjih desetih letih sem odkrila poleg aktivnih nastopov še svoj talent za poučevanje. Začelo se je z izmenjavo izkušenj med kolegi in nato preraslo v pravi pouk. Lani novembra sem se udeležila tudi seminarja, kjer smo obdelali aspekte instrumenta glasu z anatomskega vidika. Glasba, še posebno petje, ni izgubilo zame privlačne moči. Še veliko je stvari, ki jih je treba odkriti, tako da se nedejavnosti ne bojim."
In kaj dela na Dunaju, kjer živi in se je ustalila, ko "ne dela", ko je v samoizolaciji? "Ne boste si mislili, a ko ne delam, delam precej podobno kot sicer. Ponavljam vloge, redno vadim (no, v prvi faze koronakrize je tudi mene zajelo malodušje in mi je za hip zmanjkalo motivacije, a to je zdaj mimo), brkljam na vrtu, več kuham kot sicer. Spreminjam se v pravo gospodinjo. Sicer pa vadim kot tudi sicer, kadar nimam nastopov, in samo študiram vloge. Edino, kar mi zares manjka, je delo s korepetitorjem. A to se bo kmalu spremenilo, če se ne motim."

Do 31. avgusta zamrznjeno

In kako je z angažmaji, napovedanimi v tem času, odpovedmi? V Avstriji se scena že po malem odpira. "Totalni mrk je na celi črti. Skoraj drugi mesec je že vse zaprto. Do 31. avgusta je kulturna dejavnost zamrznjena. Uradno še sicer niso odpovedali Salzburškega festivala in Festivala Bregenz, ampak si ne morem predstavljati, kako naj bi ju izpeljali. S pravilom, da mora imeti vsak gost 20 kvadratnih metrov varnostnega prostora zase? Norija. Naslednji termin, ki ga utegnem odpeti, je novembra in decembra."