Kot je žirija zapisala v utemeljitvi, se junak nameni pisati zgodbo o babici, o kateri skoraj ni sledu v arhivih ustanov, kjer je delovala. Drobce svojega in babičinega življenja beleži na lističih, iz katerih štrlijo ostre škrbine.
Vzporedna pripovedovalka Klara na daljavo bere njegove beležke, jih ureja in iz njih razpleta morebitno zgodbo. Možnost literarne ubeseditve okruškov življenja odpira vrzel, ki je raztrošeni lističi ne morejo zapolniti. V Kraljevih Šrbinah je pisateljski krč povod za prepričljivo samorefleksijo o mejah in možnostih ubeseditve drobcev življenja, ki jih ni mogoče stlačiti v zaključeno zgodbo, v roman.
Večji del komunikacije med neimenovanim junakom in Klaro poteka prek računalnika. Tehnologija posreduje, zapisuje in preslikuje okruške življenja in jim odreja smotrnost pomena in smisla. Tako postane življenje konstrukt za sprotne ciljne resnice, v katerih se junak ne prepoznava, je v utemeljitvi še zapisala žirija.
Kralj je ob prejemu nagrade povedal, da je nagrajeni roman hommage leta 2019 preminuli urednici, prevajalki in publicistki Zoji Skušek, ki je bila njegova prva urednica in tudi nekdanja urednica založbe *cf, pri kateri je roman Škrbine izšel.
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, donatorica nagrade je Občina Vrhnika. Nagrajenec je prejel denarno nagrado v višini 5000 evrov bruto in diplomo.
Za Cankarjevo nagrado so bili letos nominirani še Andrej Blatnik za roman Luknje, Mirana Likar za biografski roman Pripovedovalec in Lucija Stepančič za roman Naj me kdo zbudi.
Žirijo za Cankarjevo nagrado so sestavljali Darja Pavlič, Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Ivan Verč (predsednik).
