Damijana Žišt
Senat višjih sodnikov je potrdil sodbo prvostopenjskega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, kjer je svojo pravico po izredni odpovedi na notranjem ministrstvu oziroma policiji iskal nekdanji direktor uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj. Slednjega je policija izredno odpustila po izbruhu afere o preskakovanju čakalnih vrst v ljubljanskem kliničnem centru. Sušanj je zaradi izredne odpovedi na sodišču zahteval razveljavitev vseh sklepov, vrnitev na delovno mesto in povrnitev izgubljenega dohodka. Višji sodniki so potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča, da je torej bila izredna odpoved Roberta Sušanja pravilna, pravočasna in zakonita, je poročalo Delo.
Po izredni odpovedi v pokoj
Afera preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu je izbruhnila novembra 2016, ko so kriminalisti Sušnja in vodjo oddelka pilotov v Letalski policijski enoti Damjana Bregarja povezali z domnevno podkupovalno afero znotraj UKC Ljubljana, v kateri je prvoosumljeni Uroš Smiljić. Ko so policisti zoper Smiljića izvajali prikrite preiskovalne ukrepe, naj bi bili v prisluhe ujeli tudi Sušnja in Bregarja. Vsebina njunih pogovorov s Smiljićem naj bi bila kazala na korupcijo, zato je generalni direktor policije po izbruhu afere za oba izdal sklep o prepovedi opravljanja dela. Ta je postal pravnomočen konec januarja lani. Sušanj se je po tem, ko mu je delovno razmerje v policiji prenehalo, upokojil, ker je izpolnil pogoje za upokojitev. Sušanj se je odločil za tožbo, ker mu je delodajalec v izredni odpovedi očital, da naj bi bil v zameno za to, ker naj bi bil Smiljić uredil datum za nujno operacijo njegove žene pri zdravniku Borutu Kobalu, zanj uredil prevoz s helikopterjem, Smiljićevemu prijatelju naj bi bil naredil uslugo glede premestitve njegove hčerke policistke ter uredil trening varne vožnje z motorjem za zdravnika Kobala. Sušanj je vse očitke zanikal.
Usodni prisluhi
Na delovnem in socialnem sodišču, kjer so ugotovili, da notranje ministrstvo oziroma policija ni nezakonito odpustila Sušanja, so se oprli na tajno posnete telefonske pogovore med osumljenimi, torej tudi med Smiljićem in Sušnjem. S Sušnjevo obljubo, da bo v zameno za preskok čakalne vrste za ženino operacijo pomagal pri premestitvi policistke in organiziral varno vožnjo za kirurga, je po mnenju sodišča izpolnil vse znake kaznivega dejanja. Že to je utemeljen in zadosten razlog za odpoved.
Višje sodišče se je v celoti strinjalo z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča in potrdilo sodbo. Višji sodniki so se strinjali tudi s tem, da ne drži Sušnjeva trditev, da njegove odpovedi ni podpisala prava oseba. Zaradi odsotnosti takratnega generalnega direktorja policije Marjana Fanka je odpoved povsem zakonito podpisala njegova takratna namestnica Tatjana Bobnar, sedanja generalna direktorica policije, ki je bila za to pooblaščena. Zato so Sušanjevi očitki o tem, da odpovedi ni podpisala prava oseba, neutemeljeni, ugotavlja tudi višje sodišče.
Slednje se je tudi strinjalo, da je Sušanj s svojim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Ob upoštevanju teže in narave očitane in dokazane kršitve ter dejstva, da gre za policista, ki bi moral po dolžnosti nezakonita ravnanja odkrivati in preprečevati, ne pa jih sam izvrševati, poleg tega je zasedal vodilni položaj v policiji, je bilo zaupanje delodajalca v tožnika utemeljeno porušeno do te mere, da delovnega razmerja z njim ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Domnevne sume korupcijskih kaznivih dejanj v povezavi s preskakovanjem čakalnih vrst v zdravstvu, ki naj bi jih bili storili policisti Sušanj, Bregar in še dva druga, je pod drobnogled vzel posebni oddelek specializiranega tožilstva. Kot nam je sporočila Mojca Gruden, vodja posebnega oddelka, je tožilstvo lani septembra na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zoper štiri osebe zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril, vendar sodišče o tožilski zahtevi še ni odločilo.
