V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, kjer kazen prestajajo tudi najhujši slovenski kriminalci, je zaprtih tudi trinajst obsojencev, ki so jim slovenska sodišča izrekla tridesetletno zaporno kazen. Slovenija ima od leta 2008 uzakonjen tudi dosmrtni zapor, vendar ta kazen še ni bila izrečena. Vsi, ki so bili obsojeni na 30 let zapora, so morilci, ki so vzeli življenje eni, dvema ali trem osebam. Kar nekaj od njih jih je do zdaj prestalo že skoraj sedemdeset odstotkov (ali malo čez) zaporne kazni, in sicer Bojan Žalik, Viktor Rafolt in Ivan Perič, 71 odstotkov svoje kazni je prestal Jožef Kovač, največ, 73 odstotkov, pa Ladislav Žagar. V sredini drugega leta bosta imela Žagar in Kovač možnost prvič zaprositi za pogojni odpust, saj zakon pravi, da imajo obsojeni na tridesetletno zaporno kazen pravico prvič zaprositi za pogojni odpust po treh četrtinah prestane kazni, torej po 22 letih in pol bivanja za rešetkami. Pogojni izpust izreče posebna komisija na pravosodnem ministrstvu, ko obsojenec nanjo naslovi prošnjo, zelo pomembno vlogo pri tej odločitvi pa ima tudi mnenje zavoda, kjer je obsojenec zaprt. Zavod lahko poda pozitivno ali negativno oceno. Nekateri obsojenci večkrat zaprosijo za pogojni odpust, preden jim je izrečen, nekaterim pa ni nikoli in kazen prestanejo do konca. Po naših podatkih imajo Kovač, Žalik, Rafolt in Perič, ne pa tudi Žagar, že zunajzavodske ugodnosti, ki pomenijo pripravo na življenje po prestani kazni. Ugodnosti jim pripadajo po zakonu, dobili pa so jih, ker se primerno obnašajo na prestajanju zaporne kazni, delajo ali se izobražujejo. O obsojenih na tridesetletno zaporno kazen in o pogojnih odpustih smo se pogovarjali z direktorjem ZPKZ Dob in dolgoletnim predsednikom slovenskega Penološkega društva, Zoranom Remicem.
Pogojni odpust z varstvenim nadzorom
"Specifika pri dolgih kaznih je ta, da obsojenca spremljamo dalj časa in na ta način preverjamo njegovo stabilnost v funkcioniranju, vedenju, spremljamo njegove reakcije na frustracije, njegovo prizadevnost pri izpolnjevanju osebnega načrta, njegovo socialno podporo (mrežo) v zunanjem svetu in drugo. Če vzamemo v obzir, da se pričnejo postopno vključevati v življenje na prostosti na polovici kazni, kar je zakonsko določeno, ostane še četrtina kazni za preverjanje na prostosti. Če vse poteka v redu in ni odklonov, če se obsojenec drži dogovorov, se krepi tudi zaupanje delavcev zavoda v obsojenca in posledično sta tudi ocena in pričakovanje, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, večja," pravi Remic.
Dva obsojenca med prestajanjem zaporne kazni umrla
Na tridesetletno zaporno kazen je bilo do zdaj v Sloveniji obsojenih 16 zapornikov, vsi so morilci, 13 jih prestaja zaporno kazen v zaporu na Dobu, Gregor Britovšek pa v celjskem zaporu. Dva zapornika sta letos med prestajanjem zaporne kazni umrla, Samo Tadin je storil samomor v celjskem zaporu, kitajskega državljana Zuxiong Wuja pa je izdalo zdravje.
Enako velja za obsojene na tridesetletno zaporno kazen, ti lahko pričnejo uveljavljati zunajzavodske ugodnosti po polovici kazni. Za preverjanje na prostosti ostane tako zanje še četrtina kazni, sedem let in pol, če bi bili pogojno odpuščeni po 22 letih in pol. "Menim, da je to sicer lahko dovolj za podajo ocene, da utemeljeno pričakujemo, da nekdo ne bo ponovil kaznivega dejanja. Seveda govorim o idilični zgodbi, v praksi pa je tako, da ima vsak obsojenec svojo zgodbo, vzpone in padce. Ne bi se konkretno opredeljeval do tega, ali so konkretni obsojenci že pripravljeni na življenje po prestani kazni. Smernice imajo začrtane, v zavodu strokovne skupine posameznih oddelkov spremljajo obsojence, ki jih obravnavajo, in ko bo prišel čas, bomo vsakega posameznika tudi analizirali in se opredelili do tega, ali lahko zanj podamo oceno, da je pripravljen na pogojni odpust in da ne bo ponovil kaznivega dejanja," pojasni Remic in doda, da pa lahko reče, da so nekateri na dobri poti, saj uveljavljajo zunajzavodske ugodnosti in se tako tudi dodatno preverjajo s postopnim vključevanjem v okolje.
"Z veliko verjetnostjo trdim, da bomo v tovrstnih primerih, glede na preostanek kazni, zagotovo uporabili tudi institut pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, ki v sodelovanju s probacijsko službo pomeni še dodatno varovalko za obdobje, ko je nekdo na prostosti oziroma pogojnem odpustu. Z varstvenim nadzorstvom se torej še dodatno spremlja obsojenca v dobi pogojnega odpusta s poudarkom na vsebinah, ki smo jih med prestajanjem kazni zaznali kot rizične, pa čeprav je obsojenec opravil vse programe in delal na sebi, na primer nagnjenost k nasilju, težave zaradi odvisnosti," našteje Remic.
Postopoma do ugodnosti
Pomembno dejstvo, ki ga izpostavlja Remic, je, da v zavodu Dob ne delajo razlik v obravnavi obsojencev glede na dolžino kazni. "Osebno menim, da je tisti kritični trenutek pri res dolgih kaznih obdobje pred pričetkom uveljavljanja zunajzavodskih ugodnosti. Takrat je treba res skrbno pretehtati, kdaj je pravi trenutek, da nekoga pričnemo vključevati v okolje, proučiti vsa tveganja, dileme in okoliščine, da smo prepričani, da ne bo nič šlo narobe, da ne bo zlorabe zunajzavodske ugodnosti, novega kaznivega dejanja … V prvi vrsti je to varnostni vidik, saj če na izhod izpustiš osebo, ki je bila na primer 15 let zaprta, pred seboj pa ima še dolg preostanek kazni, ta pomeni tveganje za to, da se obsojenec ne vrne z izhoda."
Direktor največjega slovenskega zapora kot drugega izpostavlja socialni vidik. "Zaželeni sta dobro razvita socialna mreža in priprava na zunajzavodske ugodnosti, saj se v tako dolgem obdobju tudi zunaj marsikaj spremeni in lahko pomeni šok. Ravno zato že tudi predhodno uvajamo še drugačne oblike vključevanja v okolje: prosti izhod s spremstvom pooblaščene uradne osebe, namenski izhod, obisk na domu, izvajamo tudi pohode z obsojenci v neposredno bližino zavoda, kar za mnoge pomeni tudi psihično obremenitev, ko so po dolgem času zunaj zaporskih zidov, brez ograje. Iz izkušenj povem, da so to dragoceni trenutki, ko tudi obsojenci pokažejo in izrazijo hvaležnost, da smo jim zaupali do te mere, saj jim to pomeni priznanje za njihov dolgoletni trud in prizadevanje pri izpolnjevanju osebnega načrta, ki ga imajo zastavljenega v zavodu. Tudi izhodi so zasnovani po načelu postopnosti, kar pomeni, da se z obdobjem uveljavljanja daljšajo, narašča pa tudi frekvenca oziroma število izhodov," sklene Remic.
V času pogojnega odpusta brez novega kaznivega dejanja
Zoran Remic pojasni, da za obsojene na pod 15 let zapora velja, da so lahko pogojno odpuščeni po prestani polovici kazni. "V praksi pa to ne pomeni, da za vse, ki za pogojni odpust zaprosijo točno po polovici kazni, podamo pozitiven predlog komisiji, ki je pristojna za odločanje. Podrobnejši kriteriji za pogojni odpust so zapisani v kazenskem zakoniku in jih upoštevamo pri vseh. V osnovi je bistveno, da v dobi do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, obsojeni ne stori novega kaznivega dejanja." In če, kot to velja za obsojene na 30 let zapora, ta preostanek znaša še 7,5 leta, mora biti predlog zavoda, da se strinjamo s pogojnim odpustom, res utemeljen, saj je pogojna doba zelo dolga."V vsej zgodovini slovenske penologije pa tovrstne prakse in primerov ni, saj bodo prvi obsojeni na 30 let zapora formalno mogočo mejo prestopili šele naslednje leto, pogojni odpust pa ni obsojenčeva pravica," pravi Remic.
Ob tem spomnimo na petkratnega morilca Metoda Trobca, ki je za rešetkami preživel velik del svojega življenja, nato pa se je v zaporniški celici, kjer je bival sam, 30. maja 2006 obesil. Ko so ga nekoč, po dolgih letih bivanja za rešetkami, pazniki peljali v ljubljanski klinični center na zdravniški pregled, si ni upal po tekočih stopnicah, saj jih ni poznal. Preden je šel na prestajanje zaporne kazni, jih namreč še ni bilo. Tekočih stopnic se je tako bal, da ga nikakor niso spravili nanje, in je šel raje po običajnih stopnicah. Pred leti, ko je imel prvi izhod v spremstvu pravosodnih policistov Bojan Žalik, peljali so ga na obisk k mami v Lendavo, je bil zelo začuden nad krožišči, nam je pripovedoval v zaporu na Dobu, saj jih ni poznal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
