Oktobra se ljudje razdelimo na dva tabora. Na tiste, ki obožujejo mračnjaški cirkus, ki se že nekje sredi meseca sproži v povezavi z nočjo čarovnic, in na tiste, ki ob teh le zavijajo z očmi, češ da gre le za še eno od ameriških pogruntavščin, ki smo jih posvojili. Ta mistični praznik ima sicer starodavne evropske poganske korenine, danes pa je predvsem priložnost za nekaj simpatične prismuknjenosti. Okostnjaki, čarovnice in druga bitja teme so na prodaj že kar nekaj časa, krona pravega halloweenskega vzdušja pa je izrezljana buča, v kateri v srhljivi noči prižgemo svečo. Če vas srbijo prsti in vas mika nekaj prazničnega rezljanja, potem ste na pravem mestu. Rezljanje buč je skozi leta postalo prava umetnost, da bi bila vaša Jackova lanterna (Jack O'lantern), kot ji pravijo Američani, tistih nekaj dni videti kar se da prepričljivo, pa se je treba nekoliko pripraviti.

Prvi premislek bo potreben že pred prvim rezom v vašo oranžno velikanko. Najprimernejša za izrezovanje je oranžna buča Cucurbita pepo, ki jo pri nas imenujemo tudi golica, navadna buča, svinjska buča, plotnica. Odlična je za pripravo pit in juh. Če želite bučo, ki bo svečo v notranjosti držala vsaj nekaj dni in ne bo zgnila, morate izbrati takšno, ki je trda. Nikakor ne sme imeti poškodb zaradi mraza, belih lis. Izdolbite in izrežite jo zadnji trenutek, saj bo zgnila v tednu dni, včasih v desetih dneh. Ko jo izdolbete, lahko uporabite trike, s katerimi ji boste podaljšali življenje. Poškropite jo z limoninim sokom, s čimer preprečite porjavitev mesa.

Namažete jo lahko tudi z vazelinom ali rastlinskim oljem. Nato jo poškropite še z raztopino belilnega sredstva, saj s tem onemogočite rast morebitne plesni. Nikakor je ne imejte na mestu, kjer bi ponoči lahko zmrznila, in če je razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami velika, jo čez noč odnesite v hišo ali stanovanje. Pa sveč v njej ne prižigajte pogosto. Sicer je videti izredno lepo, na koncu pa plamen sveče skuha meso. Dobra alternativa je svetleča paličica ali umetna svečka na baterije.

Buča, ki je danes najbolj znan simbol noči čarovnic, je postala del tega praznika šele v 16. stoletju, čez lužo, kjer jo danes imenujejo Jackova laterna. Ime se navezuje na irsko legendo o kovaču Jacku, ki je daleč naokoli slovel kot izjemen skopuh. Ena od pripovedi o njem pravi, da je nekoč svojo dušo prodal vragu v zameno za pijačo. Vrag se je spremenil v kovanec, s katerim naj bi bil žejni Jack plačal svojo pijačo.

Kovanec je vtaknil v žep, a ker je bil v njem tudi križ, se zlodej ni mogel spremeniti nazaj. Šele ko mu je obljubil, da bo njegovo dušo terjal čez deset let, se je Jack omehčal. Ko je kovač umrl, so ga zaradi grešnega življenja pred vrati raja odslovili. Pred vhodom v pekel ga je pričakal stari znanec vrag in ga poslal nazaj v mrak.

Da bi mu pomagal, mu je dal žerjavico. Jack je v svojem žepu k sreči imel repo, izdolbel jo je in jo spremenil v svečnik ter si z bledim sojem svetil. A poti domov nikdar ni našel. Bojda še vedno tava naokoli z žarečo repo, zato ga tu in tam kakšno pozorno oko lahko opazi v mraku. Buča, ki je medtem izpodrinila repo, je danes simbol preklete duše, ki v nedogled tava med svetovi.